»Zame ni lepšega, kot je rojstvo zdravega otroka in to, da se tudi mamica dobro počuti. Ta občutek je nepopisno lep,« pravi Edita Dolmovič, ena od trinajstih babic v novomeški porodnišnici. V desetih letih opravljanja tega poslanstva, kot pravi svojemu poklicu, ima za sabo okrog 1100 porodov. »In še tri svoje,« doda. »Vendar vseh tistih tisoč otrok je prav tako mojih, kajti za vsakega otročka tistih osem, deset, dvanajst ali pa tri ure skrbiš stoodstotno. Daješ sebe.«
Število porodov v novomeški bolnišnici je od leta 2001, ko se je rodilo 1091 otrok, pa do 2010 (1330 otrok) naraščalo, nato pa je začelo padati. Lani je tako v Novem mestu na svet privekalo 1231 malčkov. Med desetimi pari dvojčkov, kolikor se jih pri njih rodi na leto, sta tudi Tevž in Bor Cesar, ki sta se rodila osem tednov prezgodaj. »Tevža so kmalu po rojstvu odpeljali v Ljubljano, a zdaj sta spet oba pri meni. Vse je v redu,« je povedala 31-letna mamica Saša Cesar.
Malčka sta njena prva otroka, zato se je morala vsega naučiti. »Res sem zelo hvaležna babicam in sestram na oddelku, ki mi pomagajo in me učijo, kako ravnati z otrokom, kako ga pristaviti k prsim, kako dojiti. V podporo so med porodom in tudi po njem. Dajejo motivacijo, energijo. Psihična podpora je namreč pogosto še pomembnejša kot lajšanje fizične bolečine,« dodaja Cesarjeva.
Želje in potrebe porodnic drugačne kot v preteklosti
Novomeške babice so se ob svojem mednarodnem dnevu odločile odpreti vrata prenovljenega porodnega bloka. »Pa ne le zato, da pokažemo polepšane prostore in novo opremo, ampak predvsem zato, da ljudje vidijo, kaj in kako delamo,« pravi Jelka Cimermančič, odgovorna babica porodnega bloka. Porodni blok so prebarvali, delno prenovili sobe, jih opremili z dodatnimi pripomočki, kupili najnovejšo opremo za spremljanje vitalnih funkcij novorojenčkov in mamic.
»Sledimo vsemu, kar današnje porodnice potrebujejo in želijo, hkrati pa skrbimo za kakovost in varnost. Porodnišnica s porodnim blokom je bila zgrajena pred 20 leti in prilagojena takratnim potrebam porodnic. Današnje porodnice pa želijo več.« Od novega leta je na voljo tudi nadstandardni apartma, v katerem lahko bodoči starši skupaj čakajo na porod. Imajo tudi sobo za porod v vodi, opremljeno z vsemi mogočimi rekviziti za lajšanje bolečin med porodom, od žog različnih oblik do letvenikov, ki jih uporabljajo tudi v drugih porodnih sobah.
Cimermančičeva nerada govori o klasičnih porodih. »Teh ni več,« pravi. »Vsak porod je individualen, prilagojen vsaki mami posebej, glede na to, kaj potrebuje, želi, kako se počutita s še nerojenim otročkom. In če je neka stvar za nekoga klasika, je lahko za koga drugega popolna eksotika.«
Želijo, da se porodnice počutijo čim bolj prijetno
Kot dodaja babica Alenka Selan, je vloga babice danes bistveno drugačna kot v preteklosti. Ženska za telesno pripravo na porod najbolje poskrbi sama z zadostnim gibanjem in pravilno prehrano, za psihično pripravo pa poskrbijo prav babice. »Pogosto so bodoče mamice zaradi množice različnih informacij na spletu, tudi napačnih, zmedene. Nekatere tudi mislijo, da smo samo bolnišnica, da delamo rutinsko. Pa ni tako. Ko pride ženska rodit, je ona glavna, me ji samo pomagamo, da je porod čim lažji. S prijazno besedo, nežnim dotikom, skrbjo in strokovnostjo jo popeljemo skozi ta proces.«
Ker se ženske udeležujejo skupinskih ali individualnih priprav na porod, se srečajo z osebjem, s postopki, spoznajo okolje, v katerem bodo rojevale. »Naš namen je ustvariti za porodnico čim bolj domače, sproščeno okolje v varnem okviru porodnišnice, kjer je v primeru težav strokovna pomoč ves čas na voljo.«
