Več kot 800 porodov na leto so na Jesenicah pred lanskim letom nazadnje našteli leta 1976, pravi direktor Splošne bolnišnice Jesenice Janez Poklukar, dr. med. Za jeseniški rekord so lani poleg Gorenjk poskrbele porodnice iz Ljubljane, Primorske ter celo iz Štajerske in Dolenjske. Za to, da je jeseniška porodnišnica vse bolj priljubljena, je po besedah predstojnice Eve Macun, dr. med., zaslužno predvsem osredotočanje na porodnice, ne pa na porodniško osebje. »Prilagajati smo se začeli njihovim željam in potrebam, spreminjali smo tudi okolje, v katerem rojevajo.« Tako so prenovili prostore, ki zdaj porodnicam ponujajo večjo intimnost.
Kot da bi bila porodnišnica le za naju
Prav tega se spominjata sestri Nadja in Nataša Jurca, ki sta, kljub temu da prihajata iz Kopra, ob porodu pa sta živeli v Ljubljani, rodili na Jesenicah. »Počutila sem se domače. Osebje je prijazno in vedno na voljo za vsako vprašanje,« pravi Nadja Jurca. Najbolj se spominja njegove ustrežljivosti, ko so se začeli popadki. »V porodnišnico sem prišla pozno zvečer. Za partnerja so našli prostor, da mu ni bilo treba vmes za nekaj ur v Ljubljano, čeprav so vedeli, da bo do poroda minilo še kar nekaj časa.« Kasneje so ji tudi izčrpno pomagali z nasveti glede dojenja, prehrane v času dojenja, več kot enkrat pa pokazali, kako previti otročka.
Dobre izkušnje Nadje so tudi njeno sestro Natašo Jurca prepričale o porodu na Jesenicah. Partner je bil lahko prisoten pri vsakem ultrazvoku, kar je v Sloveniji redkost, na vsakem pregledu pa so jima odgovorili na vsa vprašanja. Tudi porod je bil nepozaben. »Tako intimnega in naravnega poroda verjetno ne doživi vsakdo. Babica je bila ves čas prisotna, a nama je hkrati dajala občutek, da je to samo najin trenutek. Pomagala je predihavati popadke, mi ponujala vodo, me spodbujala, kazala načine in položaje, kako omiliti bolečine, prinesla mi je žogo, pručko in številne pripomočke, mi ponujala glasbo za sproščanje, pomagala pod prho... Počutila sem se, kot da bi bila v vsej porodnišnici edina.« Porod pa ni bil edina pozitivna izkušnja, poudarja Nataša Jurca. Izjemno zadovoljna je bila tudi s poporodno nego in pomočjo, ki jo je ponudilo vse osebje.
Le tisto, kar je nujno
»Začeli smo izključevati porodne prakse, ki niso nujno potrebne in so lahko celo škodljive, kot so klistiranje, rutinsko britje, prepogosto prerezanje presredka, osamitev porodnice po porodu...« o spremembah pripoveduje Macunova. »S porodnicami smo se kot v partnerstvu začeli dogovarjati, kakšen način poroda jim lahko omogočimo, da je še vedno varen. Spodbujamo gibanje med porodom, odložili smo rutinske postopke na kasnejši čas po porodu, da se mama in otrok lahko takoj tesneje povežeta.« Porodnicam so omogočili tudi, da imajo poleg partnerja ob sebi še enega spremljevalca. »To so malenkosti, ki pa močno spremenijo odnos do porodnice,« je prepričana Macunova.
Tudi s skrbjo babic za zdrave nosečnice in otročnice so obiskovalke porodnišnice zelo zadovoljne. »Uvedli smo babiško ambulanto, v kateri babice med nosečnostjo opravijo pet pregledov,« pravi Macunova. Vodja babic Katja Zupan dodaja: »Če se pojavijo težave, se vedno posvetujemo z zdravnikom, ki lahko takšno nosečnico kasneje obravnava tudi sam.« Po običajnih porodih babice opravljajo vizito in starše založijo z obsežnimi napotki za vrnitev v domače okolje. »Podrobneje se jim lahko posvetimo, ne le z nekaj stavki,« pravi Zupanova, za vprašanja po telefonu pa so jim na voljo vsak dan, tudi ponoči.
