Le dobra tri leta po prevzemu sta ameriški finančni sklad Gores Group in družba Technology4Medicine prodala Fotono, enega od vodilnih svetovnih proizvajalcev laserjev, kitajsko-evropskemu finančnemu skladu Agic Capital. Natančneje, prodana je bila posredna lastnica Fotone, družba Fotona Holdings, ki sta jo v ameriški davčni oazi Delaware ustanovila Gores Group in Technology4Medicine le tri tedne pred prevzemom. Visokotehnološka Fotona je bila sicer ena od prvih, ki je bila prodana z znamenitega vladnega seznama 15 družb, namenjenih privatizaciji.

Štirikrat višja kupnina?

Koliko je znašala kupnina, uradno ni znano, po poročanju ameriške revije Buyouts Insider, ki se sklicuje na osebo, seznanjeno s kupčijo, pa naj bi vrednost transakcije znašala od 100 do 200 milijonov dolarjev (po včerajšnjem tečaju od 91,6 milijona do 183 milijonov evrov). Višina posla, ki se po neuradnih podatkih omenja v Sloveniji, pa se giblje od 80 do 120 milijonov evrov. Če vzamemo najnižjo vrednost, ta še vedno predstavlja več kot štirikratnik cene, po kateri je bila Fotona na začetku leta 2014 prodana Američanom.

Spomnimo, za nakup Fotone so Američani na javni dražbi odšteli 18 milijonov evrov (nedavno pred prodajo so si lastniki izplačali še za 2,5 milijona evrov dividend), kar je bilo štiri milijone evrov več od prvotno prejete najvišje ponudbe. Za nakup Fotone je Technology4Medicine, ki je na ameriškem trgu distribuiral Fotonine laserje, sprva kandidiral sam. To družbo je pred slabim desetletjem ustanovil Jeffrey Jones, nekdanji direktor Biolaser Technology, enega od vodilnih globalnih proizvajalcev dentalnih laserjev. S kolikšnim vložkom pa je pri prevzemu Fotone na koncu sodeloval Technology4Medicine, ni znano.

Vse do javne dražbe se je kot favorit za nakup Fotone sicer omenjal gibraltarski finančni sklad Alpe-Adria Balkan Fund. Ker je slednji oddal najboljšo ponudbo, se je državna družba PDP, takrat 70-odstotna lastnica Fotone, v sklepni fazi prodajnega postopka z njim ekskluzivno pogajala. Kljub temu so v PDP nazadnje odločili, da bodo Fotono prodali prek javne dražbe. Te pa se Alpe-Adria Balkan Fund ni udeležil. Razen PDP sta bila večja lastnika Fotone še ciprska družba G. I. Dakota, posredno v lasti poslovneža Igorja Laha, in Iskra.

Pod Američani se je dobičkonosnost skoraj početverila

Kako je lani poslovala Fotona, smo želeli vprašati dolgoletnega direktorja Matjaža Lukača, vendar se na naše klice ni odzival. Kot je za Buyouts Insider povedal izvršni direktor Gores Group Victor C. Otley, pa so se prihodki v času, ko je bila Fotona v njihovi lasti, letno zviševali za 23 odstotkov, dobičkonosnost pa se je skoraj početverila. Po zadnjih javno dostopnih podatkih je Fotona leta 2015 po 15 letih dosegla rekordne prihodke v višini 33,5 milijona evrov, kar je na let ni ravni predstavljalo 16-odstotno rast. Pri tem se je čisti dobiček skoraj podvojil in je znašal 6,6 milijona evrov. Če izhajamo iz podatkov o poslovanju za prvih osem mesecev lanskega leta in o 20-odstotni rasti prihodkov v primerjavi z letom pred tem, so se prihodki od prodaje lani zvišali na približno 40 milijonov evrov.

Razne laserske sisteme Fotona prodaja v 60 držav. Na domačem trgu doseže le približno en odstotek prometa, največ, več kot 40 odstotkov prihodkov pa ustvari na azijskih trgih. Od leta 2011 do 2015 je družba 69 odstotkov izdelkov prodala v medicini, 26 odstotkov v zobozdravstvu, tri odstotke v vojaškem programu, dva odstotka pa v drugih programih. Začetki Fotone segajo v leto 1964, torej štiri leta po izumu laserjev. Sprva je delovala predvsem na področju vojaške optoelektronike, v zadnjem desetletju pa se je usmerila v izdelavo zdravstvenih laserjev. Ti vključujejo zobozdravstvene in medicinske laserje (za dermatologijo, ginekologijo in kirurgijo).

Ob svoji predstavitvi so predstavniki Agic Capitala zaposlenim Fotone napovedali nadaljnjo strmo rast družbe, pri čemer so poudarili, da si želijo v svoje lastništvo pridobiti čim več visokotehnoloških družb. Na svoji spletni strani pa je Agic Capital med drugim navedel, da bo s prevzemom Fotoni zagotovil rast na azijskih trgih, predvsem na kitajskem.