V času, ko se je na vseh koncih sveta pretakala kri in je bil Francija, četudi sama pogreznjena v državljansko vojno, najbogatejša dežela v Evropi, so rojenice napovedale novorojencu Andréu bogato poklicno pot. Stoletna družinska vrtnarska obrt in duh kraja – soseščina Louvra, kraljeve palače – sta bila pomembnejša od zodiakalnih nesmislov. V tem duhu in okolju je André Le Nôtre začel življenjsko pot in jo prignal do zavidljive višine. Bil je inovativni tvorec številnih brezčasnih vrtov in parkov ter »brezčasni« ljubljenec Sončnega kralja, Ludvika XIV. Slednje je bilo izjemnega pomena tudi zato, ker je bila vrtnarska umetnost bolj kot katera koli druga odvisna na znatnih in stalnih finančnih sredstev.
V 17. stoletju je bila oznaka vrtnar nekaj drugega kot danes. Krajinski arhitekt bi bil sodobni ekvivalent, kot v strokovnem in pronicljivem spremnem besedilu opomni krajinska arhitektka Ana Kučan. Četudi je Le Nôtre gojil podobo skromnega moža, kot je na več mestih razbrati iz Orsennovih opisov, ta tihi, v vrtove zapredeni vrtnar ni bil le intelektualec in umetnik, ampak genij. Odličen poznavalec botanike, inženirskih in arhitekturnih znanj, matematike (ki je bila v 17. stoletju mnogo širša kot danes in je zajemala tudi glasbo), perspektive, Evklidove geometrije ter sodobnih dosežkov znanosti in tehnike je vse to uporabljal pri delu.
S širjenjem alej je na novo ustvaril učinek perspektive, na različne načine vzpostavljal optično iluzijo, poglobil vezeninasti parter iz renesanse do perfekcije, da je 17. stoletje ponorelo za arabeskami, v katerih sta se prepletali dve strasti tistega časa, rastlina in ornament. Brezkončne vodne površine je prelevil v zrcala, v katerih je odsev sonca, oblakov in dreves plesal veličastni ples videza in resnice. »Voda je omogočila Velikemu stoletju, temu geometričnemu in ekscentričnemu stoletju, strastno vdanemu redu in metodi in hkrati presenečenju in iluziji, mističnemu in hkrati lačnemu igre in užitkov, da se je ogledovalo célo in v vseh svojih fasetah…« zapiše Orsenna.
Avtor knjige med drugim opiše, kako so Le Nôtre in sodelavci nehote povezali najbolj subtilno umetnost in politično propagando Ludvika XIV. Vrtovi kot domovanje vidnega, in ne zgolj vidnega, so odsevali metafiziko svoje dobe. Le Nôtrov najznamenitejši park je Versailles, ki z več kot tisoč hektarji površine in brezkončnimi postavitvami vodnih zrcal ter tektonskih drevoredov predstavlja vrhunec evropske zakladnice vrtov.
Na duhovit način izpisana knjižica avtorja, ki je v slovenščini znan po romanu Dolgo, predstavlja užitka polno branje, iz katere vejejo duh časa, strast, pogum, (ne)minljivost, prijateljstvo pa tudi kri in nesreče. S številnimi dodanimi fotografijami Ane Kučan Versaillesa v zimski megli, ki zapisanemu dodaja melanholično noto in pridih poetičnega hkrati, je knjiga ne le obvezno čtivo pred obiskom Versaillesa, ampak tudi sugestivno vabilo k njemu.
