Dogodki na Hrvatskem.
Tudi danes smo prejeli nekaj poročil iz Hrvatske, ki pričajo, kako nasilno se hoče udušiti narodovo gibanje za zakonite pravice. Iz Zagreba nismo dobili sploh nobenega hrvatskega lista. Vsi včerajšnji listi so konfiscirani. Ko jih bomo dobili v drugi izdaji, bo od članka ostal samo naslov, ostali prostor bode popolnoma bel in to bo skoro pri vseh drugih rubrikah. Ne bilo bi napačno, tak list fotografirati in slike priobčiti v svetovnem časopisju, da tako svet zve, kaka je svoboda tiska pod banom Khuen - Hedervaryjem. Oklic opozicionalnih hrvatskih poslancev na bana, ki je bil priložen včerajšnjim zagrebškim hrvaškim listom, je tudi zaplenjen. Oklic našteva krivice, ki se gode pod sedanjim banom hrvaškemu narodu in o katerih smo tudi v »Slovencu« že v številnih člankih obvestili slovensko občinstvo. (…) O aretaciji jurista Dečaka se nam poročajo strahovite stvari. Izmučenega so vrgli v zaporu na deske in ga pokrili z mokrimi plahtami. Tako skrbe za zdravje hrvaških opozicionalcev. Stjepan Radič je v zaporu v verigah. Umevno je, da radi takega postopanja narašča razburjenje. (…)
Slovenec, 28. aprila 1903
Položaj na Hrvaškem.
(Poročilo odličnega hrvaškega književnika.)
Vsled opisanih nepostavnosti je Hrvatska ves ta čas, tedaj gotovo že dva meseca, v razburjenju, a posebno je Zagreb kakor obseden. Že nad poldrugi mesec trajajo v Zagrebu demonstracije, ki so samo reakcija proti nasilju in samovolji. Kak se pri teh demonstracijah vedejo oblasti in policija, to je pač najbolj črn del slike današnjega položaja na Hrvatskem.
V začetku je bila policija vsaj dostojna, ali to le zaradi tega, ker se je čutila slabo. Ali nato so prišli od nekod strogi ukazi, da se mora povsem brezobzirno postopati. Tako se je poklicalo na pomoč tudi vojaštvo. Službeni listi, domači in madjarski, so si prizadevali, da demonstracije prezirajo in jih prikazujejo kot kričanje otrok in fakinov. Da pa je ban pojmil velikost narodnega ogorčenja, dokazuje najbolje to, da je vsak večer konsigniral v Zagrebu vse vojaštvo, da pri najmanjši demonstraciji izide na ulico po dva do štiri bataljone pehote, ki napravljajo na trgih tabore ter zapro ulice za promet. Najnovejši čas je prišla v Zagreb cela eskadrona ulancev, ki v popolni bojni opravi z golimi sabljami v rokah razganjajo narod po ulicah. Vrhutega je poklicanih v Zagreb nad 200 orožnikov, a policija na konjih je podvojena. Vse to dokazuje, kako je položaj kritičen. Okoli banove palače so postavljene straže, a nekoliko dni so jahali okoli te palače celo noč ulanci. Razun tega so v gornjem mestu stalno zbrane po tri kompanije vojaštva, da čuvajo bana. (…)
Treba je takoj tukaj povedati, da se zapirajo vsi brez ozira, ali so krivi ali ne. Policija, ki ne more preprečiti demonstracije, hoče se izkazati vsaki čas s stalnim številom zaprtih. To dokazuje najbolje slučaj, da je bil prijet in v verige vklenjen tudi neki detektiv, češ da se je baje »grdo vedel« – da je demonstriral. Lovijo se in zapirajo ženske in moški. Tako je zaprta tudi neka stara žena, ki je ponoči šla sama domov, zaprtih je tudi več gospej ter so jih orožniki iz demonstracij peljali zvezane v zapor. Zaprtih je ljudij iz vseh slojev, a istotako je iz spopadov več ranjenih na strani občinstva in policije. (…)
Slovenski narod, 29. aprila 1903
Dogodki na Hrvatskem.
Piše se nam s Hrvatske: Prošlo soboto in v torek se je izvršila velika demonstracija proti Mažarom in današnjemu zistemu v Karlovcu. Naši časopisi ne smejo o celem dogodku pisati, ker jih sicer zaplenijo. Iz uradnega časopisa smo zvedeli samo to, da je karlovški kolodvor na pol razdjan in da je karlovški župan drugi dan odšel k samemu glavarju karlovške železniške postaje, da mu izrazi radi tega dogodka sožalje v ime svoje in v ime karlovškega meščanstva. Pravijo, da so demonstranti razbili vsa okna in vrata ter iztrgali vse, kar je bilo lesenega; tudi gostilničarju so storili mnogo škode, ker so mu vse po restavraciji razbili. Škoda je ogromna. (…)
Tako vre v celej zemlji, a tudi v Zagrebu, kjer se boje večjih izgredov 1. maja; za to so vse straže pojačane, a tudi vojaštvo je že za 1. maj pripravljeno. V banskih dvorih pa se drže večne konferencije, a gotovo ne na korist Hrvatske, ker uzrokov za demonstracije še niso odstranili: samo mažarski napis na prometnej zgradbi ni še odstranjen, narod se ne sme zbirati na skupščine in opozicionalni časopisi se še vedno konfiscirajo za vsako najmanjo vest o pokretu v Zagrebu ali na deželi. (…)
Slovenec, 30. aprila 1903
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si
