V zadnjih letih je k splošnemu prepričanju o kratkotrajnemu spominu rib zagotovo nekoliko pripomogel uspešni animirani film Iskanje malega Nema (2003), v katerem se Nemov oče spoprijatelji s pozabljivo ribico Dory, ki včasih pozabi celo, kdo je. Čeprav je v oceanih približno 250 tisoč različnih vrst rib, večinoma vse mečemo v isti koš in predvidevamo, da imajo kar vse po vrsti zgolj nekajsekunden spomin.
Strokovnjak z univerze Macquarie v Avstraliji Culum Brown je za BBC povedal, da razlog za podcenjevanje rib vidi predvsem v tem, da veliko ljudi zmotno misli, da so ribe primitivna bitja. V resnici se je večina rib, ki danes plava v Zemljinih vodah, razvila približno ob istem času kot človek.
Ribe imajo občutek za čas in prostor
Že glede spomina najbolj podcenjevana med ribami, zlata ribica, si informacije lahko zapomni tri mesece. Leta 1994 so raziskovalci te ribice uspeli naučiti, da so v zameno za hrano vsak dan ob istem času potisnile ročico. Ker so si ribe zapomnile, ob kateri uri v dnevu morajo to storiti, da dobijo nagrado, so dokazale, da imajo občutek za čas, se učijo in si naučeno zapomnijo.
»Precejšen del kognitivnih sposobnosti rib je enak sposobnostim večine zemeljskih živali, v mnogih primerih pa so ribe celo sposobnejše,« je povedal Brown.
Poleg občutka za čas imajo ribe tudi izjemen občutek za prostor. Študija iz leta 2016 je potrdila, da jim pri tem, da se v prostoru znajdejo, pomaga senzorno zaznavanje informacij iz okolja, kot je denimo hidrostatični pritisk.
Raziskovalka z oxfordske univerze Theresa Burt de Perera je za BBC povedala, da so si ribe prostor sposobne dobro predstavljati v treh dimenzijah. S tem imajo zemeljske živali in tudi ljudje velike težave, saj ne znamo dobro oceniti vertikalne razdalje. Tudi Brown je povedal, da so ribe v tem pogledu superiorne.
Razlikovanje med obrazi
Ena od sposobnejših ribjih vrst, riba lokostrelka (ang. archerfish, op. p.), lahko celo razloči med človeškimi obrazi. Raziskovalci so do te ugotovitve prišli tako, da so to ribo naučili, da je v poznan obraz brizgnila curek vode. Dognali so, da so ribe lokostrelke pravilno izbrale kar v 89 odstotkih. »Zmožnost rib lokostrelk, da se tega naučijo, kaže na to, da za razlikovanje med človeškimi obrazi niso potrebni kompleksni možgani,« je povedal eden od raziskovalcev z oxfordske univerze Cait Newport.
Ribe lahko razlikujejo tudi med količinami. Zanje je ta sposobnost izjemnega pomena, ker se plenilcem pogosto izognejo tako, da se pridružijo velikim jatam rib.
Preprosta zlata ribica, ki ves dan kroži v okroglem akvariju, morda res nima vseh omenjenih sposobnosti, a nekatere vrste rib, kot je riba lokostrelka, lahko močno zamajejo našo predstavo o inteligentnosti rib. Morda se boste naslednjič, ko boste prijatelju, ki je nekaj takoj pozabil, želeli reči, da ima spomin kot zlata ribica, le spomnili, da to pravzaprav ni tako grozno.
