Člani zavoda za ihtiološke in ekološke raziskave Revivo bodo v tem tednu dodobra prečesali majhen ribnik ob tivolski Čolnarni in skušali z metodo elektrolova iz vode izločiti predvsem čim več invazivnih tujerodnih vrst rib. Približno pol hektarja velik umetni ribnik, ki je bil ob svojem nastanku leta 1880 pomembna točka za druženje meščanov, namenjena poletnemu čolnarjenju in zimskemu drsanju, je namreč že vse od gradnje tudi dom številnih sladkovodnih rib. Med njimi so že pred desetletji prevladovale okrasne, torej tujerodne vrste, danes pa stanje pod vodno gladino ni nič drugačno.
V kalni vodi sredi Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib namreč plavajo številne tujerodne ribe, med katerimi prevladujeta vrsti sončni ostriž in ameriški somič. Slednji je na pogled sicer precej podoben pravemu somu, a je ta v Severni Ameriki avtohtona vrsta manjša, iz Severne Amerike pa so v evropske vode prinesli tudi sončnega ostriža. Člani zavoda ob tem pričakujejo, da bodo v prihodnjih dneh ulovili tudi kakšno zlato ribico in druge akvarijske ribe. »Tujerodne ribe so v ribnik spustili predvsem ljudje, ki so se doma naveličali svojih akvarijev. Ob tem se akvaristi premalo zavedajo, kakšne posledice ima lahko njihov vnos tujerodnih vrst na naravni ekosistem. Nekatere tujerodne vrste se lahko hitro prilagodijo na novo okolje, se uspešno razmnožujejo in postanejo invazivne,« je do ravnanja nekaterih akvaristov kritična Polona Pengal iz zavoda Revivo.
Tujerodne ribe v ZOO, preostale v naravo
A težava majhnega ribnika niso le njegovi tujerodni prebivalci, temveč tudi njihova številčnost. »Tivolski ribnik je zaradi majhnega dotoka sveže vode, velikega števila rastlin in živali ter velikega vnosa hrane v slabem ekološkem stanju. Voda je onesnažena in količina kisika je vedno manjša. V poletnem času, ko je temperatura vode visoka, je v preteklosti prihajalo do pogina vodnih živali kot tudi zmanjševanja estetske in socialne vloge, ki jo tivolski ribnik s Čolnarno zagotovo ima,« pojasnjuje naravovarstvena svetnica z republiškega zavoda za varstvo narave Alja Grošelj. Strokovnjakinja ob tem dodaja, da bo tivolski ribnik svojo pomembno vlogo lahko ohranil »samo, če bo 'zdrav' tudi z ekološkega vidika.«
V republiškem zavodu in ljubljanski mestni občini so se zato povezali in odločili, da vsakoletni košnji lokvanjev, ki včasih povsem prekrijejo vodno površino, in trstičja na nabrežjih dodajo še izlov tujerodnih vrst rib. Pretekli dve soboti so jim tako na pomoč že priskočili ribiči iz ribiške družine Barje, ki trenutno skrbi za ribnik, in skušali na trnke ujeti čim več rib, predvsem krapov, ekipa zavoda Revivo pa te dni lovi še preostale manjše tujerodne ribe. Medtem ko bodo ulovljene krape, skuše in linje, ki so zanimivi za komercialni ribolov, ribiči preselili v druge ribnike ali v Ljubljanico, se bodo z ulovljenimi tujerodnimi ribami okrepčali prebivalci ograd ljubljanskega živalskega vrta.
Namesto ribnika močvirje
»Akcija izlova tujerodnih vrst rib bo pomembno prispevala k oživitvi ekološke, estetske in doživljajske vloge ribnika,« je prepričana Grošljeva. Tudi Tjaša Bulc z zdravstvene fakultete ter fakultete za gradbeništvo in geodezijo se strinja, da je skrb za ribnik nujna. »Če zanj ne bi skrbeli, bi se verjetno spremenil v močvirje.«
Organizatorji akcije se tako nadejajo, da bodo z izlovom tujerodnih rib izboljšali stanje ribnika, hkrati pa želijo ljudi opozoriti na škodljivost hranjenja živali v naravi ter spuščanja rib in drugih vodnih organizmov iz domačih akvarijev v naravno okolje. V prihodnje bo ribnik, kjer je komercialni ribolov prepovedan od leta 2015, namenjen tudi izobraževanju mladih ribičev.
