Opotekajoči se velikan Agrokor je zatresel tudi hrvaško vlado in bo morda posredno kriv za razpis predčasnih volitev (tretjih v dobrem letu, če HDZ ne uspe v kratkem zakrpati velike luknje med njim in koalicijskim partnerjem Mostom ali oblikovati nove koalicije).

Premier ne da Marića

Do razhajanj znotraj vlade in koalicije je prišlo že ob sklepu vlade, da s posebnim zakonom poskuša reševati Agrokor. Opozicijo pa tudi koalicijski Most že nekaj časa moti, da v akciji reševanja Agrokorja sodeluje tudi finančni minister Zdravko Marić, ki je bil nekaj let v vodstvu Agrokorja in bi moral vedeti, kaj se je v njem dogajalo, pa o tem ni obvestil ne vlade ne javnosti. Nekateri mu celo očitajo, da je bil soudeležen pri zlomu Agrokorja.

Zato je opozicija v saboru sprožila postopek za odpoklic ministra Marića, ki naj bi bil v konfliktu interesov, trije ministri Mosta pa na včerajšnji seji vlade niso želeli vnaprej dati podpore kolegu Mariću, zaradi česar jih je premier Andrej Plenković nemudoma odstavil. Gre za ministre za notranje zadeve, pravosodje ter gradbeništvo in energetiko, Vlaha Orepića, Anteja Šprlja in Slavena Dobrovića, za katere na splošno pravijo, da so zelo dobro opravljali svoje delo.

Plenkoviću se dogaja tisto, kar je doživel tudi njegov predhodnik Tihomir Orešković. Most in njegovi ministri vztrajajo pri stališču, da imajo ne glede na koalicijski dogovor pravico razmišljati s svojo glavo, še posebej takrat, ko gre za nacionalne interese in visoke moralne standarde, ki naj bi jih izpolnjevali politiki na visokih položajih. Na očitke vodje Mosta Boža Petrova, da je ministre odstavil mimo parlamentarne procedure in brez dogovora s koalicijsko stranko, je Plenković na kratko dejal, da v njegovi vladi ne morejo sedeti ministri, ki ne podpirajo svojih kolegov ministrov, in da za spremembe v vladi ne potrebuje sabora. Andrej Plenković zatrjuje, kar je sporočil tudi predsednici Kolindi Grabar Kitarović, da, če koalicija tudi formalno razpade, ker z Mostom ne bodo našli skupnega jezika, lahko zagotovi parlamentarno večino in obstoj vlade s povezovanjem z manjšimi strankami. Matematika je res na njegovi strani; če povabljeni k sodelovanju vstopijo v koalicijo, lahko HDZ z novinci dobi 78, dva več od potrebnih 76 sedežev. Toda to bo zelo majava koalicija z majhnimi strankami. Zato na Hrvaškem prevladuje prepričanje, da se tretjim volitvam v dveh letih ne bo mogoče izogniti, k čemur Plenkovića poziva tudi opozicija. Sicer pa Hrvaško čez dobre tri tedne čakajo lokalne volitve, ki pa bodo nedvomno v senci sedanje vladne krize.