V Berlinu po poročanju časnika Süddeutsche Zeitung nasprotujejo ostrejšemu nadzoru nad okoljsko primernostjo vozil, ki ga je predlagala evropska komisija po izbruhu afere Dieselgate. Nova pravila med drugim uvajajo strožje kazni za kršitelje, in sicer do 30.000 evrov na posamezni model vozila, in ostrejši ter bolj neodvisen nadzor nad izpusti vozil. Proizvajalci zdaj testiranja plačujejo sami, po novem bi jih morale države, ki pa bi lahko proizvajalcem naložile plačilo dodatnih dajatev prav za ta namen. Tako bi preprečili konflikt interesov, ki obstaja med proizvajalci in izvajalci testov, kar je razkrila tudi afera Dieselgate.
Proti Nemčija, Italija, Španija in Češka
Potem ko so v evropskem parlamentu nova pravila z veliko večino glasov potrdili v začetku meseca, naj bi se pristojni ministri o njih poenotili še do konca tega meseca. A kot poroča nemški časnik, je to zelo malo verjetno, saj Nemčija pa tudi nekatere druge proizvajalke vozil, na primer Italija, Španija in Češka, nasprotujejo evropskemu nadzoru nad vozili. Države članice bi morale po novih pravilih vsako leto preveriti okoljske parametre 20 odstotkov modelov vozil, ki so jih proizvajalci leto prej na novo poslali na trg. Poleg tega bi lahko EU izvajala neodvisna testiranja vozil, države članice pa preverjale ustreznost testov, ki jih opravljajo druge države članice. Države bi tako lahko preverjale druga drugo.
Čeprav bi bila pravila ostrejša, pa okoljevarstveniki opozarjajo, da je EU zamudila priložnost, da bi uvedla dejansko neodvisnega nadzornika po zgledu ZDA, kjer nad okoljskimi parametri vozil bdi Agencija za zaščito okolja. To je bil sicer eden ključnih predlogov v poročilu, ki ga je po izbruhu afere Dieselgate pripravil evropski parlament. Nasprotovanje nemške vlade ostrejšim pravilom je sicer razumljivo, saj je Nemčija močno odvisna od avtomobilske industrije. Avtomobilska industrija je največja industrija v državi. Letno ustvari prek 400 milijard evrov prihodkov ali kar okoli petino prihodkov vse nemške industrije. V panogi je zaposlenih okoli 800.000 ljudi in zaposlenost iz leta v leto raste. Nemške vlade, ne glede na barvo, tako hitro ponotranjijo zahteve avtomobilske industrije.
Tudi najnovejši dizli preveč onesnažujejo
V Nemčiji je precej napetosti povzročila napoved, da nameravajo v nekaterih večjih mestih zaradi pogosto preseženih mejnih vrednosti škodljivih izpustov avtomobilov z letom 2018 prepovedati vožnjo vozil z dizelskim motorjem, ki ne dosega standardov najvišjega, 6. ekološkega razreda. Za dizelska vozila bi po novem uvedli še modro nalepko. O tem razmišljajo na primer v Stuttgartu in Münchnu. Ukrepu močno nasprotujejo v avtomobilski industriji, v kateri opozarjajo, da bo to negativno vplivalo na povpraševanje po dizelskih vozilih, takšni prepovedi nasprotuje tudi zvezni prometni minister Alexander Dobrindt.
Ne glede na to, ali bo prepoved zaživela, pa sodeč po podatkih nemškega zveznega urada za okolje ne bo rešila problemov. Testi izpustov, ki jih je opravil urad, namreč potrjujejo sume tistih, ki že dalj časa opozarjajo, da vozila med vožnjo v zrak spustijo precej več škodljivih dušikovih oksidov, kot zagotavljajo proizvajalci. Tudi najnovejša vozila z dizelskim motorjem mejno vrednost izpustov dušikovega oksida, ki je pri laboratorijskih meritvah določena pri 80 miligramih na prevoženi kilometer, večkratno presegajo. Urad je testiral čez 50 vozil in ugotovil, da vozila ekološkega razreda 6 povprečno na kilometer v zrak izpustijo 507 miligramov dušikovega oksida, vozila razreda 5 pa kar 906 miligramov, pri čemer je v zadnjem primeru v EU mejna vrednost določena pri 180 miligramih.
