Jasenovac, zloglasno taborišče ustaške Neodvisne države Hrvaške, v katerem je bilo v drugi svetovni vojni pobitih od 85.000 (hrvaški uradni viri) do 300.000 (srbski viri) Srbov, Judov, Romov in Hrvatov, še naprej ostaja prizorišče spora in delitev, ne pa kraj, kjer naj bi se skupaj poklonili žrtvam totalitarnega nacističnega režima.
Zlorabljeni Jasenovac
22. april je dan spomina na jasenovške žrtve, saj je na ta dan, le nekaj dni pred propadom NDH, 670 še preostalih taboriščnikov izvedlo preboj, a se jih je rešilo le nekaj več kot sto, druge pa so ustaši pobili in zažgali. Število žrtev, predvsem ubitih Srbov v Jasenovcu, je jabolko spora že od razpada Jugoslavije, saj Hrvaška še od obdobja Franja Tuđmana vztraja, da teh ni bilo več kot 50.000. A tudi ko je Hrvaško vodil levičar Ivica Račan, komemoracije v Jasenovcu niso potekale brez sporov. Leta 2002 je Račan govoril v Jasenovcu na spominski slovesnosti, a je Srbe, antifašiste in Jude zmotilo, da se državni televiziji HTV ni zdelo vredno prenašati tega dogodka, medtem ko je zagotovila prenos žalne slovesnosti za pliberškimi žrtvami, ki se jim je prav tako poklonil Račan.
Zadnja tri leta nobena obletnica spomina na žrtve Jasenovca ni minila brez politizacije in razdora. Leta 2015, ko so obeleževali 70 let preboja taboriščnikov, se je novopečena predsednica Hrvaške Kolinda Grabar Kitarović »izognila« uradni komemoraciji in se je 22. aprila brez državnih simbolov, zasebno poklonila žrtvam ustaškega režima. Lani se uradne državne komemoracije niso udeležili predstavniki Srbov na Hrvaškem, judovske skupnosti in združenja hrvaških antifašistov. Obrazložitev je bila, da hrvaška oblast z veliko mero tolerance gleda na vse pogostejše pojave oživljanja ustaštva in skrajno desnega nacionalizma z izgovorom, da je hrvaška demokratična država. Da bi »potolažili« kritike, so pred dvema letoma ustanovili posebno državno skupino, ki bi raziskala in objektivno prikazala početje in žrtve totalitarizmov (fašističnega in komunističnega) na hrvaškem ozemlju, pa tudi pojave skrajne desnice. Skupina se do danes še ni sestala. Lani predsednice Kitarovićeve ni bilo, ker je bila na uradnem obisku v ZDA.
Letos tri kolone
Tudi minuli konec tedna in danes so v Jasenovac hodili v »treh kolonah«. Uradno žalno slovesnost, ki je bila v nedeljo, so znova bojkotirali Srbi, Judje, opozicija in antifašisti, saj vlada Andreja Plenkovića spominske plošče v domovinski vojni padlim pripadnikom Hrvaških obrambnih sil (HOS) z napisom »Za dom spremni« prav v Jasenovcu, katere odkritje je sicer obsodila, do danes ni odstranila. Gre za vojaško formacijo, ki leta 1991 ni bila del hrvaških uradnih obrambnih sil, je pa delovala v drugi svetovni vojni in med drugim slovela po preganjanju Srbov ter je tudi uporabljala omenjeni pozdrav, ki ga je uvedla NDH. Na uradni proslavi znova ni bilo predsednice, ki je na uradnem obisku v Katarju.
Antifašisti in predstavniki hrvaških Srbov so že v soboto pripravili posebno slovesnost, ki se je je udeležilo veliko več ljudi kot državne, tudi številni veleposlaniki (na uradni proslavi, ki je minila brez državniškega govora, so bili diplomati nižjega ranga). Judovska skupnost pa je imela svojo žalno slovesnost danes.
Če dodamo, da delegacija srbskih in bosanskih politikov, verskih dostojanstvenikov ter državljanov Bosne in Srbije ta dan že vrsto let obeležuje hkrati, a ločeno od hrvaških komemoracij (tako je bilo tudi letos ob navzočnosti srbskega predsednika Vučića), potem povsem zbledi geslo, ki ga vsi vztrajno ponavljajo: »Naj se Jasenovac nikoli več ne ponovi!«
