Dvajsetega maja, na dan, ko naj bi Marko Perković - Thompson nastopil v Mariboru, njegova kolegica Svetlana Ražnatović - Ceca pa v Ljubljani, utegne biti živahno predvsem na Trojanah. Kakopak zaradi krofov. Skupne slabosti tako obiskovalcev Thompsonovega kot Cecinega koncerta.

Kot kaže, se bosta oba koncerta zgodila. Tudi Thompsonov. Kljub protestom s peticijo približno 800 državljanov in nasprotovanju političnih strank. In kljub odklonilnemu stališču mariborskega župana Andreja Fištravca, ki med drugim pravi: »V Mariboru ni prostora za ikonografijo in simboliko, ki povzroča nadaljnje delitve po drugi svetovni vojni, kot tudi ni prostora za fašizem.«

Tega je Perković brez nadaljnjega poln. Začenši z besedilom izhodiščnega hita Čavoglave, ki vsebuje slogan »Za dom spremni«. Ta je v času »Nezavisne države Hrvatske« (NDH) veljal kot uradni ustaški pozdrav. Pozdrav je resda starejši od NDH in ustaši so ga zgolj povzeli, vendar tudi diskreditirali, da je enakovreden nemškemu »Sieg Heil«. NDH je bila državna tvorba, ki je po vzoru nacistične Nemčije sprejela rasne zakone, med drugim zakon o zaščiti arijske krvi in časti hrvaškega naroda. Na pravni podlagi takšnih zakonov se je v času druge svetovne vojne na območju NDH izvajal holokavst; množično pobijanje v koncentracijskih taboriščih. Zato je javno izvajanje ustaškega pozdrava poveličevanje rasne (in drugih vrst) nestrpnosti, kar je v Sloveniji prepovedano z ustavo.

A kot kaže, nima nihče pristojnosti prepovedati Perkovićevega koncerta, saj za njegov nastop v Festivalni dvorani v Mariboru, ki jo upravlja Stojan Auer, organizator ne potrebuje posebnega dovoljenja. Prav tako organizator ne namerava odstopiti od koncerta, kot se je letošnjega februarja zgodilo srbskemu pevcu Miroslavu Iliću v Sarajevu, potem ko se je na spletu pojavil posnetek s festivala zelja v njegovem rodnem kraju Mrčajevci, na katerem je Ilić prepeval četniško pesem. Perković bi lahko sankcijo doživel zgolj, če bi na koncertu kršil slovensko zakonodajo. Kot na primer 297. člen kazenskega zakona, ki govori o javnem spodbujanju sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. V tem primeru bi se mu bivanje v Sloveniji lahko podaljšalo za dve leti. Seveda v zaporu.

Na drugi strani je Ražnatovićeva, ki jo zagovorniki Perkovićevega koncerta v Mariboru jemljejo kot četniško protiutež njegovemu ustaštvu. Po hipotetičnem načelu: »Če lahko pojejo četniki, lahko tudi ustaši.« Zagata je v tem, da Ražnatovićeva, ki je v Sloveniji do zdaj nastopila večkrat, v svojem repertoarju nima kančka eksplicitnega četništva. Podobno kot se tega na svojih koncertih vzdrži celo Bora Đorđević, pevec Riblje Čorbe, čeravno je deklariran četnik oziroma oklicani četniški vojvoda, vendar na koncertih pač ne izvaja: »Spremte se spremte.«

Ekvivalent Thompsona je kvečjemu Baja Mali Kninđa. Oba sta rojena oktobra 1966, oba sta se pojavila v času vojne, zaradi vojne in na račun vojne. Prvi hit Thompsona so bile »Čavoglave«, kjer omenja četnike, prvi hit Baje Malega pa »Vrati se vojvodo« s kasete »Stante paše i ustaše«. Thompson je spot posnel v Čavoglavah, Baja Mali pa v 30 kilometrov oddaljenem Topolju, rodni vasi četniškega vojvode Đujića, o katerem govori pesem. Razlika med obema je v tem, da je Thompson na Hrvaškem prva liga, Baja Mali pa narodnjaški underground. Pa še v nečem sta si različna. Medtem ko bi po besedah župana Zorana Jankovića Ljubljana nastop Thompsona težko sprejela, je Baja Mali v Ljubljani gostoval že nekajkrat. Tudi na Gospodarskem razstavišču.