V četrtek zvečer je domnevni islamski terorist na Elizejskih poljanah v Parizu enega policista ustrelil, ranil pa drugega in po naključju še nemškega turista. Ta napad je še bolj dramatično obarval finale volilne kampanje pred jutrišnjim prvim krogom predsedniških volitev. Vprašanje pa je, ali je zato prišlo do še enega velikega preobrata, kakršnih je bila od lanske jeseni v volilnem boju cela vrsta, denimo ko so iz volilne tekme drug za drugim izpadli Nicolas Sarkozy, Alain Juppé, François Hollande in Manuel Valls. Menda na volilce, ki so se že sprijaznili s teroristično grožnjo, nov teroristični napad v Parizu (že peti smrtonosen v zadnjih treh letih) ne bo bistveno vplival.
Fillon bi lahko zaradi četrtkovega dogajanja pridobil še največ
Do streljanja je prišlo v trenutku, ko je vseh enajst predsedniških kandidatov še zadnjič nastopilo na televiziji. Desničar François Fillon je takoj zahteval predčasni konec volilne kampanje in pritrdila mu je večina kandidatov. Morda bi prav njemu zaradi njegove drže odgovornega, resnega politika s predsedniško držo in zaradi absolutne večine, ki si jo obetajo njegovi republikanci na junijskih parlamentarnih volitvah, lahko najbolj koristil teroristični napad tik pred volitvami. Po anketah pred napadom naj bi se v drugi krog, ki bo 7. maja, uvrstila sredinski Emmanuel Macron, ki je malce povečal prednost na prvem mestu, in skrajna desničarka Marine Le Pen, ki je spet za kakšen odstotek nazadovala (čim bolj se bliža glasovanje, težje si jo volilci predstavljajo na čelu Francije). Še vedno pa je četrtina volilcev neodločenih.
Po napadu so kandidati kar tekmovali, kdo bo obljubil večje povečanje števila policistov. Macron je tudi pozval Francoze, naj ne dovolijo, da bi jih Islamska država, ki je prevzela odgovornost za četrtkov pariški napad, sprla z državljani islamske vere. Kljub slabi novici hoče z optimizmom gledati v prihodnost. Marine Le Pen je na drugi strani netila strah pred teroristi, ki naj bi prihajali v Francijo »z velikim tokom migrantov«. Spet je tudi obljubljala, da bo vzpostavila nadzor nad francoskimi mejami.
Fillon je poudaril, da se je treba v boju proti terorizmu povezati z Rusijo. Za radikalnega levičarja Jean-Luca Mélenchona, ki ima prav tako možnosti za drugi krog, pa je družba, v kateri vladajo zakoni bogatih, plodna za terorizem. Drugače kot preostali ni hotel predčasno končati volilne kampanje, ker bi zanj to pomenilo, da »imajo zadnjo besedo teroristi«.
Spopad liberalcev in voluntaristov
Še vedno pa gre na volitvah predvsem za spopad med zagovorniki sedanjega liberalnega gospodarsko-političnega sistema (to sta pravzaprav samo Macron in Fillon) in njegovimi nasprotniki, ki bi Francijo lahko pripeljali na tvegano pot voluntarističnih sprememb, večinoma tudi z izstopom iz Evropske unije. V zadnjo skupino sodi vseh preostalih devet kandidatov. Ugledni sredinsko usmerjeni politični komentator je za vse te dejal, da so »za na luno«. Če bi na primer zmagal Mélenchon, bi Francija po njegovem »šla po poti Venezuele«.
Vseh devet je voluntaristov, ker verjamejo, da je mogoče s politično voljo oziroma z državo zagotoviti na primer višjo minimalno plačo in več investicij ter s tem manj brezposelnih. Od kod finančni viri za to, jih ne zanima. Macron in Fillon na drugi strani sta za reforme, a le zato, da bodo francoska podjetja uspešnejša ob tem, ko mora francosko gospodarstvo ostati odprto svetu. Za druge kandidate pa je za vse težave kriva globalizacija, ne pa dejstvo, da se ji Francija ni dobro prilagodila.
V resnici so številni Francozi marsikje na podeželju v težkem položaju in prepuščeni sami sebi, mladi pa težko pridejo do služb, zato jih veliko podpira Mélenchona in Le Penovo. Na splošno pa sta oba tabora, liberalni in voluntaristično-protekcionistični, zelo izenačena: nekako v razmerju 50:50.
