V angleškem delu parka Arboretum Volčji Potok bodo sredi maja razstavili več kot deset kitov v naravni velikosti. Najdaljši med njimi merijo skoraj 25 metrov. Kot pravijo, bo zaradi svojevrstne predstavitve velikanov morskih globin nova razstava pravo doživetje za vso družino, in dodajajo, da bo odprta vse leto. Zato jo bodo sproti dopolnjevali tudi z različnimi tematsko obarvanimi dogodki za različne obiskovalce. Kot še pravijo v arboretumu, bo njihova nova razstava na temo živali drugače od dosedanjih razstav v celoti izdelana v arboretumu in zato tudi vsebinsko izčrpnejša. Ob tem pa ne pozabijo dodati, da so bile sorodne postavitve doslej videne le na Islandiji, v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike.
Skrivnostni sesalci
»S kiti se ne srečujemo vsak dan in čeprav živijo blizu nas, še vedno ne vemo dovolj o njih. Ob besedi »kiti« si marsikdo predstavlja velike in počasne živali, ki živijo v morju, se oglašajo z nenavadnimi zvoki in prehranjujejo s planktonom. Toda sorodstvo kitov je številčno in nadvse raznovrstno,« pojasnjujejo v arboretumu. Dodajajo, da poznamo v redu kitov (Cetacea) okoli 88 vrst. Mednje spadajo tudi delfini in pliskavke.
In čeprav je njihova telesna zgradba na prvi pogled drugačna in so jih v preteklosti prištevali celo k ribam, so kiti sesalci in kotijo žive mladiče. Njihovo telo je prilagojeno na življenje v vodi, nimajo dlake, prednje okončine so preoblikovane v prsne plavuti, zadnje popolnoma zakrnele, plavajo pa z repno plavutjo. Nekateri imajo zobe, drugi vosi za precejanje hrane iz vode. Mnogi med njimi se radi zabavajo, tako da na vodni gladini izvajajo veličastne akrobacije. Sporazumevajo se z zapletenim oglašanjem, ki ga znanstveniki še ne znajo razvozlati.
»Da bi obiskovalcem približali skrivnostno življenje največjih živečih sesalcev, bomo v naravni velikosti predstavili predvsem tiste kite, ki živijo v Sredozemlju in zaidejo tudi v Jadransko morje,« so še povedali v arboretumu in dodali, da bi z razstavo radi povečali tudi zavedanje o ogroženosti kitov in pomenu varovanja morskega okolja.
Pomagajo si s helikopterjem
»Pripraviti razstavo s kiti v naravni velikosti je zahtevna naloga,« ne skrivajo v parku, kjer delo poteka že vse leto. »Zapleten je tudi tehnični vidik postavitve, še posebno zato, ker se podobnega podviga pri nas še nismo lotili. Kiti so tako veliki, da jih bomo morali z delovišča dvigniti s helikopterjem, da jih bomo lahko prenesli na razstavni prostor,« so še povedali. Modeli kitov so bili skrbno načrtovani in izdelani v ekipi pod vodstvom kiparja Edina Eda Šćuka, v kateri sodelujejo še Janez Celestina, Janko Zver, Mitja Lanišek, Miroslav Stojančić in Nadja Osojnik. Pri pripravi razstave sodelujeta tudi Prirodoslovni muzej Slovenije in Morigenos – slovensko društvo za morske sesalce.
