Lara Paukovič: Poletje v gostilni (Beletrina, 2017)
Poletje v gostilni je romaneskni prvenec mlade literarne kritičarke in publicistke Lare Paukovič. Protagonistka, študentka slovenščine in sociologije Nastja, se – potem ko ne najde službe v svoji stroki – zaposli v srbski gostilni v ljubljanskih Črnučah. Njen značaj, zgrajen tudi na stereotipnem mišljenju, ji pri tem ne pomaga, ko pa se obenem zagleda v enega od natakarjev, spozna, da je čas, da odraste. Ob soočenju z drugačnimi od sebe se mora namreč soočiti tudi z lastnimi predsodki.
Agatha Christie: Umor ob bazenu (Mladinska knjiga, 2017)
Agatha Christie (1890–1976) velja za najbolj brano avtorico detektivskih romanov. Napisala je skoraj sto detektivk, ki so bile prodane v več kot dveh milijardah izvodov. V najnovejšem v slovenščini dostopnem romanu Umor ob bazenu, ki ga je prevedla Danica Križman, se slavni detektiv Poirot znajde na kraju zločina: na zabavi, kjer so sami ugledni gostje, se zgodi umor. Nenadejano se mora lotiti primera, pri katerem je, kot se izkaže, polno neznank in nepredvidenih zapletov.
Stendhal: Rdeče in črno (Mladinska knjiga, 2016)
Osrednje delo francoskega pisatelja Stendhala (1783–1842), v marsičem jasnovidni roman Rdeče in črno: kronika leta 1830, je v slovenščini prvič izšlo pred več kot osmimi desetletji. Skozi zgodbo povzpetniškega protagonista Juliana, ki si utira pot v visoko družbo, avtor poda ostro kritiko francoske družbe v dobi restavracije in napove julijsko revolucijo, ki je strmoglavila kralja Karla X. in na prestolu utrdila Ludvika Filipa. Za svež prevod vedno aktualnega dela je poskrbela Suzana Koncut.
Maylis de Kerangal: Pokrpajmo žive (Sanje, 2017)
Pokrpajmo žive je roman, ki je francoski pisateljici Maylis de Kerangal prinesel več nagrad, po njem so posneli tudi film. Delo obravnava etične, filozofske in strokovne dileme, povezane z darovanjem organov. Dogajalni čas romana, ki ga je prevedla Ana Barič Moder, je strnjen v 24 ur: po nenadni smrti v prometni nesreči umrlega devetnajstletnika spremljamo pot njegovega srca do nove prejemnice. Roman se loteva občečloveških vprašanj, povezanih s krhkostjo življenja, žalovanjem in upanjem.
Stanislaw Lem: Gospodov glas (Pólica Dubova, 2016)
Poljski esejist, filozof in pisatelj Stanislaw Lem (1921–2006) sodi med svetovne klasike znanstvenofantastične literature. Njegova dela pogosto govorijo o naravi človeške inteligence in uma. V slovenščino je doslej prevedenih več njegovih zbirk kratkih zgodb in šest romanov, med katerimi je najbolj znan Solaris. Podobno kot slednji tudi roman Gospodov glas, ki je bil objavljen postumno, obravnava temo stika z nezemljani in vprašanja človekove etike in morale. Delo je prevedla Tatjana Jamnik.
