Stéphane Lambert: Moje razgaljeno telo (Škuc, 2016)
Pesnik in pisatelj Stéphane Lambert sodi med odmevnejše avtorje sodobne valonijske literature. V svojih pogosto avtobiografskih delih se posveča identiteti, želji in telesu, ob vsenavzočem nemiru homoseksualnosti ga zanimata tematika smrti in kaos sodobnega sveta. Tudi svojevrsten roman Moje razgaljeno telo, ki ga zaznamujejo kratka poglavja, je melanholična zgodba o prvih odzivih telesa na telo istega spola, napisana s kančkom ironije, a brez moraliziranja. Prevod je delo Braneta Mozetiča.
Jani Kovačič: Agencija za človeške vire (Sanje, 2017)
Eden vidnejših slovenskih kantavtorjev Jani Kovačič je izdal zbirko pesmi Agencija za človeške vire, ki združuje njegova starejša dela in pesmi novejšega datuma. Kovačičev pesniški opus sestavlja mnogo del, ki so nastala kot odziv na pereča družbena dogajanja. Gregor Bauman je v spremni besedi zapisal, da so nekatere starejše Kovačičeve pesmi danes celo bolj aktualne kot ob nastanku ter da kljub resni tematiki z zbadljivim tonom vzbujajo optimizem, ki ga dandanes povsod tako zelo primanjkuje.
Miljenko Jergović: Psi na jezeru (Sanje, 2016)
Večkrat nagrajeni bosansko-hrvaški književnik, kritik in novinar Miljenko Jergović je znan po svojih proznih, pesniških in esejističnih delih. V romanu Psi na jezeru, ki ga je prevedla Aleksandra Rekar, piše razcepljeno pripoved o miselnem toku človeka v komi. Tujega gosta v beograjskem hotelu po možganski kapi odnesejo na nosilih, receptor pa začne spletno poizvedovanje o neznancu. Zgodbi obeh protagonistov se prepletata skozi pripoved o družini, osamljenosti, identiteti in izgnanstvu.
Svetlana Alpers: Umetnost opisovanja (Studia humanitatis, 2016)
Svetlana Alpers je ameriška umetnostna zgodovinarka, ki se posveča raziskovanju nizozemskega slikarstva v času 17. stoletja. V obsežnem delu Umetnost opisovanja se poglablja v neposrednost nizozemske umetnosti, opisuje razlike med nam bolj domačo italijansko renesanso in nizozemskimi avtorji ter s poudarkom na slikah Johannesa Vermeerja in Rembrandta podrobno očrta kontekst severnih slikovnih fenomenov v omenjenem stoletju. Za spremno besedo je poskrbel Jure Mikuž, za prevod pa Katja Jenčič.
