Še ta teden bodo v Bruslju potekali pogovori med evropsko komisijo in strokovnjaki notranjih ministrstev ter policij držav članic, da bi našli rešitve za dolge čakalne vrste na mejnih prehodih v nekaterih državah članicah. Na evropski ravni, kjer so sprejeli uredbo o poostrenem nadzoru, naj bi tako našli rešitve za težave, ki se niso pojavile zgolj v Sloveniji, temveč tudi na Madžarskem, Poljskem, Finskem, v Španiji in na mednarodnem letališču v Atenah. Rešitve bodo morale biti v skladu z evropskim pravnim redom, opozarjajo v komisiji. Čeprav so zdaj slovenski mejni organi začasno opustili preverjanje vseh potnikov, je namreč vprašanje, za kako dolgo lahko to sploh storijo.
Ko so minuli teden na slovensko-hrvaški meji ljudje zaradi zaostrenih pravil pri nadzoru državljanov EU na prestop meje čakali tudi po štiri ure in se je število preverjanj v primerjavi z lanskim letom povečalo za desetkrat, so slovenski varnostni organi začasno suspendirali sistematično preverjanje vseh potnikov v evropskih bazah podatkov. Slovenija je tako uporabila možnost izvzema, ki jo v primeru povečanega prometa ponuja že obstoječi schengenski zakonik. Za izjemo ni zaprosila na podlagi nove evropske uredbe. Policija je opustila sistematično preverjanje vseh potnikov, ki so predstavljali manjše varnostno tveganje.
Takšno milejše izvajanje uredbe je mogoče, so včeraj potrdili v evropski komisiji. Za ciljno preverjanje potnikov se lahko države članice odločijo, če bi zaradi preverjanja prišlo do nesorazmernih vplivov na promet.
»Evropska komisija pričakuje, da bodo države članice, ki želijo izkoristiti izvzeme na določenih odsekih meje, čim prej opravile analizo tveganja,« so sporočili iz komisije. A ta kritika očitno ni letela na Slovenijo. Po podatkih notranjega ministrstva je bila analiza tveganja za opustitev sistematičnega nadzora nad vsemi potniki namreč opravljena.
Da je prišlo do težav na slovensko-hrvaški meji, vedo tudi v evropski komisiji. Ta je bila minuli konec tedna v stiku s slovenskimi in grškimi oblastmi. Zgolj uradna Ljubljana in Atene so se pritožile zaradi izvajanja uredbe, so zatrdili v komisiji. Do daljših čakalnih vrst je prihajalo na mednarodnem letališču v Atenah kot vstopni in izstopni točki iz schengenskega območja. O težavah so poročali tudi s špansko-gibraltarske meje, kjer mejo v delovnih dneh prehaja 10.000 delavcev, prav tako so imeli zastoje na poljskih zunanjih schengenskih mejah, na Madžarskem in Finskem. Toda največ težav je bilo na slovensko-hrvaški meji, skozi katero se vali velik del tranzitnega prometa tudi proti drugim državam zahodnega Balkana.
»V evropski komisiji se zavedamo izzivov. Skupaj z nacionalnimi oblastmi poskušamo ponuditi najboljše rešitve, ki bile skladne z evropskim pravom,« je sporočila Tove Ernst, tiskovna predstavnica komisarja za notranje zadeve, migracije in državljanstvo. Tako bo v Bruslju s predstavniki komisije potekal sestanek strokovnjakov z notranjih ministrstev in policij iz vseh držav članic, na katerem naj bi preučili, kako se soočati s težavami na posameznih mejah. Gre torej za iskanje dolgoročnih rešitev in iskanje odgovorov na vprašanje, za kako dolgo lahko države sploh opustijo sistematično preverjanje vseh potnikov.
Sloveniji ni uspelo s širšim naborom izjem
Da bi lahko prišlo do sprememb uredbe, evropska poslanka Tanja Fajon ne verjame. Večina evropskih poslancev, evropska komisija in države članice so namreč že pri sprejemanju uredbe zagovarjale sistematične kontrole na zunanjih schengenskih mejah. »Vsi so hoteli dokazati zavezanost varnosti,« ozračje sprejemanja nove uredbe v Bruslju po terorističnih napadih v Parizu opisuje Fajonova. V pogajanjih ob sprejemanju uredbe je bilo mogoče doseči zgolj nekatere izjeme nesistematičnega preverjanja vseh potnikov, kot je povečan promet, dodaja Fajonova.
Tudi na slovenskem notranjem ministrstvu so vnovič opozorili, da so se pri sprejemanju uredbe zavzemali proti preverjanju vseh potnikov. Hoteli so doseči širše izjeme, da v preverjanje ne bi bili vključeni otroci do 12. leta starosti in mladoletne osebe, ki potujejo v spremstvu staršev, učenci na organiziranih ekskurzijah, starejše osebe, ki potujejo organizirano, in imetniki dovoljenj za obmejni promet. Toda Slovenijo so pri teh predlogih preglasovali.
