Pred današnjim svetovnim dnevom Romov je predsednik državnega zbora Milan Brglez romske predstavnike sprejel v parlamentu, predsednik republike Borut Pahor pa je Rome obiskal v Murski Soboti. Predsednikoma so povedali, da je tudi četrt stoletja po osamosvojitvi države, ki je svoj obstoj utemeljila na načelu enakosti vseh, še vedno preveč romskih otrok, ki ne morejo v šolo, ker nimajo vode, da bi se z njo umili, in ker doma nimajo elektrike, da bi se lahko učili.
Romska manjšina ostaja zapostavljena in neenakopravna. Kljub težavnim razmeram pa je v zadnjih letih med Romi »zraslo« nekaj aktivistov, ki so v odnosu do politike zavzeli suvereno držo. Poleg osrednje Zveze Romov Slovenije, ki ostaja najmočnejša romska organizacija v Sloveniji, so zlasti na Dolenjskem vzniknili nova društva in zveze, ki prirejajo dogodke ter pogovore z lokalnimi in državnimi oblastmi. Podpirajo tudi odmevne tožbe Romov zoper državo zaradi diskriminacije, ki segajo vse do evropskega sodišča za človekove pravice. Sporočilo je jasno: tudi če država pusti romske otroke v srednjem veku, to še ne pomeni, da ne bodo nekoč potrkali na vrata vladne palače. »Če želimo pravično emancipacijo, je treba sesti za mizo z vsemi, ki jih težave zadevajo, in vsak je dolžan po svoji vesti narediti, kar je potrebno za dosego enakopravnega statusa v družbi,« je emancipatorni potencial Romov komentiral direktor urada za narodnosti Stane Baluh.
Nekaj romskih predstavnikov smo prosili, da naj nam povedo, kaj moramo danes vedeti o Romih v Sloveniji.
