»Poglejte, voda je zamrznila. Ne teče. Težko je, ne moreš kuhati, prati, otroci pa morajo vsak dan v šolo čisti. A kako naj jih umijem? Te cisterne so neuporabne. Tudi poleti, ko bo vročina, kakšna bo voda v teh cisternah?« se sprašuje mati štirih otrok Mandarina Zupančič iz romskega naselja pri Dobruški vasi. Tako kot ona je tudi družina Nasana Kovačiča doslej vodo dobivala pri sosedih, ki imajo vodo napeljano do hiše. »Dvakrat, trikrat dajo vodo, potem pa rečejo: zakaj bi ti dal, saj imaš cisterno. Toda ta voda je zdaj pozimi in bo najbrž tudi poleti neuporabna. Dvomim, da je sploh pitna,« dodaja Kovačič.
Voda je zamrznila, kaj zdaj?
Kot je bilo pričakovati, je voda v cisternah, ki jih je v romskem naselju v Dobruški vasi jeseni dala namestiti vlada, pred dnevi zamrznila. Da je zadevo treba urediti tako, da bo voda uporabna, je ob novembrskem vladnem obisku dejal tudi premier Miro Cerar. Toda kdo bi zdaj moral poskrbeti za to? »Zdaj vsi sprašujejo nas, svet romske skupnosti, kako bomo zadevo rešili, čeprav cisterne niso bile naša zamisel in smo bili dejansko v začetku zgolj posrednik pri plačilu teh storitev. Že takrat pa smo opozarjali, da bo voda gotovo zamrznila, ko bodo temperature nizke, razmišljamo pa tudi, kaj bo poleti ob vročini nad 30 stopinj,« je včeraj tik pred sestankom s škocjanskim županom Jožetom Kaplerjem dejala predsednica sveta romske skupnosti Janja Rošer.
Kot pravi, se je pri izvajalcih sama pozanimala glede možnosti, kako preprečiti zamrzovanje vode v cisternah. »Ena je ta, da bi okrog cistern namestili nekakšne grelne žice, vendar bi za to potrebovali elektriko. Druga možnost so zabojniki, v katere bi namestili cisterne, lahko pa bi jih tudi vkopali v zemljo in bi vodo črpali s črpalko.« Po včerajšnjem sestanku z županom je obveljala odločitev, da bo izvajalec cisterne v prihodnjih dneh izoliral. Če ukrep ne bo zadostoval, bodo poiskali drugo rešitev.
Cisterne so “všečna, a kratkotrajna rešitev”
Kot pravi župan Jože Kapler, je postavitev cistern sicer »všečna rešitev, ki pa ne more biti dolgotrajna. Premierja sem ob njegovem nedavnem obisku tudi seznanil z vsemi dogodki od leta 2012, ko so v romskem naselju dobili vodovodni jašek in imeli možnost priključitve nanj. Nekatere družine pa so imele vodo že prej. Verjamem, da premier s tem do takrat ni bil seznanjen in se je zato odločil za postavitev cistern. Toda še enkrat poudarjam, da je to nepotreben ukrep, kajti pitna voda v naselju je.« Leta 2012 je občina v naselju na številki 41 (del naselja za tovarno Bramac, zemljišča so v lasti KZ Krka, op. p.) zgradila vodovodni jašek in romske družine so imele možnost priključitve nanj, pojasnjuje Kapler. »Petnajst družin je bilo zainteresiranih, nato se jih je priključilo devet, preostalih šest pa ne. Še en priključek imamo v drugem delu naselja in analiza, ki smo jo naročili lani, kaže, da je voda kakovostna, neoporečna.«
Zakaj se niso priključili tudi drugi, Kapler ne ve. »Tega še danes ne razumem. Prav Dunja Kočevar in Ljubo Novak sta eksplicitno zavrnila to vodo, v enem letu pa je ista družina vložila tožbo zoper občino in državo na evropskem sodišču človekove pravice, češ da nima dostopa do vode. To se mi zdi absurdno.« Kapler ob tem poudarja, da je tristo Romov preveč za občino Škocjan. »Treba je najti ustrezne bivalne prostore, vemo, da jih država ima. Ampak posluha doslej ni bilo. Upam, da bo komunikacija stekla. Vsekakor bo treba pri tem vključevati tudi občino.«
