Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) ima okoli 20 odstotkov otrok in mladostnikov težave in motnje v duševnem zdravju. To pomeni, da se z duševnimi stiskami pri nas spopada okoli 50.000 otrok, je bilo slišati na posvetu o duševnem zdravju otrok v vrtcu in šoli, ki sta ga za šolske svetovalne delavke organizirala Zavod RS za šolstvo in slovenska pisarna Svetovne zdravstvene organizacije.
Strah in tesnobnost že pri najmlajših
Po opažanjih strokovnjakov med motnjami naših otrok in mladostnikov izstopajo strah in tesnobnost pri mlajših ter anksioznost in depresivnost pri starejših. Od leta 2008 do leta 2015 se je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje povečalo število prvih obiskov pri zdravniku, rahlo pa je upadlo število hospitalizacij. Med 6. in 14. letom pomoč v zdravstvenem sistemu poišče več fantov, med 15. in 19. letom pa več deklet. Alarmanten je podatek, ki ga je navedla dr. Helena Jeriček Klanšček. Poraba zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj se je povečala pri mlajših od 20 let, predvsem zaradi povečanja porabe antidepresivov pri dekletih in psihostimulansov pri fantih. Vse več mladih poroča tudi o psihosomatskih simptomih.
Društvo za vseživljenjsko pomoč Poglej! je včeraj ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc pozvalo, naj preuči, ali so sedanji načini zdravljenja depresije z antidepresivi učinkoviti in varni. Po mnenju društva bi se moralo razmerje med medikamentozno in pogovorno pomočjo prevesiti v korist slednje, antidepresive pa bi spet morali predpisovati le psihiatri. Država bi morala tudi končno narediti red na področju terapije, saj jo danes lahko izvaja vsak.
Fantje bolj zadovoljni od deklet
Dobra novica v vrsti slabih je, da je po raziskavah SZO, v katerih sodeluje tudi Slovenija, kar 80 odstotkov otrok zadovoljnih s svojim življenjem, je povedal dr. Martin Weber iz SZO. O večjem zadovoljstvu sicer poročajo mladostniki, ki višje ocenjujejo finančno stanje v družini in čutijo podporo staršev, fantje pa so v povprečju pri nas bolj zadovoljni od deklet. Upanje zbuja tudi podatek, da je v zadnjih desetih letih dokaj visoko število samomorov med slovenskimi mladostniki upadlo; po deležu se zdaj približujemo evropskemu povprečju.
Ker zgodnje težave v duševnem zdravju napovedujejo težave v odraslosti, je zelo pomembno, da otrokom zagotovimo ustrezno pomoč in delujemo preventivno, so opozorili strokovnjaki. Šola je pri tem zelo pomembna. Direktor Zavoda za šolstvo dr. Vinko Logaj je ob tem poudaril, da pri nas največ govorimo o učnih dosežkih, ki so po mednarodnih raziskavah zelo dobri, in financiranju šol, toda »naša naloga je, da v šoli vidimo slehernega otroka, da vsak lahko optimalno deluje, zdravo živi in je uspešen«. Šolska svetovalna služba je po Logajevem mnenju za to nalogo dobro usposobljena. Dr. Anica Mikuš Kos iz Slovenske filantropije pa je poudarila, da smo za duševno zdravje otrok odgovorni prav vsi. »Otroke radi 'popravljamo', da bi bili učinkovitejši,« je dejala, »vse premalokrat pa jih vprašamo, kako se počutijo. Zanemarili smo človeško razsežnost skrbi za otroke.«
Po besedah Darinke Sedlakove iz SZO zaradi depresivnosti po vsem svetu trpi več kot 300 milijonov ljudi, 800.000 jih stori samomor. »V veliki meri gre za posledice našega načina življenja,« je dejala. Skrb vzbuja zlasti dejstvo, da se je število ljudi z depresijo v zadnjem desetletju povečalo za 18 odstotkov in da je med njimi vse več mladih. Med starimi od 15 do 19 let je samomor drugi najpogostejši vzrok smrti.
