Tudi pri nas bi se lahko zgodila tragedija, kot jo je zakrivil nemški kopilot Andreas Lubitz, ki je strmoglavil letalo in poleg sebe ubil 149 ljudi. Tistih, ki se srečujejo s hudimi čustvenimi stiskami, je namreč vse več, saj se v slovenski družbi povečujejo socialno-ekonomske razlike in neenakosti v zdravju, naraščajo negativni stresi ter občutljivost in ranljivost. Vse to lahko povzroča težave v duševnem zdravju, ki jih ljudje zaradi bojazni pred stigmatizacijo pogosto ne zaupajo nikomur, niti strokovnjakom. Po drugi strani ti težav bolnikov, ko zanje vendarle izvejo, zaradi sistema zaupnosti v zdravstvenih in svetovalnih ustanovah ne smejo razkriti.
Predlani 448 samomorov
V Sloveniji na področju duševnega zdravja izstopata depresija in samomor. Po podatkih mednarodne raziskave Predict-D se z depresijo spopada okoli 15 odstotkov odraslih, ki se zdravijo pri osebnem zdravniku. Na primarni ravni zdravstvenega varstva pri kar polovici bolnikov depresije ne prepoznajo pravočasno. Nezdravljena depresija pa lahko vodi v samomorilnost. Leta 2013 je za posledicami samomora v Sloveniji umrlo 448 ljudi.
Tudi zato so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju s partnerskimi organizacijami pripravili projekt Moč – Pomoč ljudem, znanje strokovnjakom za izboljševanje duševnega zdravja. Ta ni namenjen le ljudem v stiski, marveč tudi zdravnikom in medicinskim sestram, socialnim delavcem in policistom, ki se praviloma prvi srečajo s temi primeri. »Tem svojevrstnim vratarjem sistema bi radi posredovali nova znanja za prepoznavanje ljudi v stiski, depresiji ali samomorilni ogroženosti,« poudarja Nuša Konec Juričič, vodja delovnega področja duševnega zdravja na NIJZ. Dodaja, da ljudje radi posežejo po strokovni pomoči, če jim je dosegljiva. To so pokazale svetovalnice v Ljubljani, Kranju in Celju, ki jih bodo skozi projekt Moč nadgradili in razširili v še šest slovenskih krajev.
»V celjski svetovalnici smo imeli primer bolnice, ki je bila v hudi duševni stiski in je nujno potrebovala zdravljenje. Čeprav se je tega zavedala tudi sama, je k nam prišla le po recept za zdravila, saj zaradi bojazni pred stigmatizacijo ni želela k osebnemu zdravniku. Živi namreč v manjšem kraju. Seveda mi ne pišemo receptov, zaradi sistema zaupnosti bolnikov tudi ne pošiljamo na zdravljenje in o njihovih težavah nikogar ne obveščamo. Imamo pa možnost, da jih prepričamo, da potrebujejo zdravljenje, in jim, kot je to storila tudi naša psihiatrinja, z njihovim privoljenjem pomagamo. Če bi oseba kazala očitne znake ogroženosti ali poskušala storiti samomor, lahko naš svetovalec pokliče tudi prvo pomoč. Če gre za nasilje v družini, smo to dolžni prijaviti,« pojasnjuje Konec-Juričičeva.
Če bi se v takšni svetovalni ambulanti znašel potencialni Andreas Lubitz, bi bilo predvsem od psihiatra odvisno, ali bi njegovo stanje prepoznal kot dovolj ogrožajoče, da bi ga prepričal o zdravljenju. Bolniško osebje seveda zavezuje sistem zaupnosti.
Tragične zgodbe pustijo pečat
Dr. Vita Poštuvan iz Slovenskega centra za raziskovanje samomora Univerze na Primorskem izpostavlja, da je projekt Moč odgovor tako na potrebe ljudi v duševni stiski kot na potrebe strokovnjakov. Tiste, ki se vsakodnevno srečujejo z ljudmi v stiski, namreč pogosto spregledamo. »Še zdaleč ne drži mit, da tem ljudem nič ne pride do živega. Tragične zgodbe pustijo pečat tudi na njihovem zdravju,« pravi Poštuvanova in dodaja, da jim s projektom Moč ponujajo poseben program.
»V projekt bomo vključili vsaj sto strokovnjakov in šli do zdravnikov in sester v vseh zdravstvenih domovih na Koroškem, v savinjski, posavski in goriški regiji ter v nekaterih domovih v osrednjeslovenski regiji pa tudi v večino centrov za socialno delo in med policiste,« razlaga vodja projekta doc. dr. Saška Roškar z NIJZ. Cilja projekta, podprtega z viri norveškega finančnega mehanizma, sta varovanje in krepitev duševnega zdravja s postavitvijo mreže psiholoških svetovalnic v krajih, kjer pomoč doslej ni bila dostopna. Tako so svetovalnico včeraj odprli v Postojni, v dveh tednih bodo zaživele še v Slovenj Gradcu, Sevnici in Laškem, maja pa v Novi Gorici in Murski Soboti. Ljudem v duševnih stiskah bodo ponudili 4500 ur brezplačnega visokokakovostnega svetovanja. Učinke bodo izmerili in jih vnesli v poznejšo ureditev sistema.