Na smučišču Vogel si že dalj časa prizadevajo, da bi uredili umetno zasneževanje. Tako bi lahko smučarsko sezono začeli precej pred prvimi snežnimi padavinami. Z vodo iz dosedanjih zbiralnikov in bližnjega hotela so lahko zasneževali le otroški snežni park in progo Brunarica. Ureditve dodatnih zbiralnikov, ki bi omogočali obsežnejše zasneževanje, jim doslej stroga pravila za varovano območje Triglavskega narodnega parka niso dovoljevala. Novo upanje pa Žičnicam Vogel prinaša predlog sprememb zakona o Triglavskem narodnem parku, ki so ga na ministrstvu za okolje in prostor posredovali v javno razpravo konec preteklega meseca.
Namesto državnih bodo zadostovali občinski akti
Največ pozornosti v predlogu sprememb zakona je sicer posvečene novostim, ki bodo pomagale legalizirati prevelik vodni zbiralnik za zasneževanje tekaških prog na Pokljuki. Za smučišča, kot je Vogel, pa je pomembna predvsem predlagana pravna možnost za načrtovanje manjših prostorskih ureditev, ki so sicer opredeljene kot prostorske ureditve državnega pomena. Izkazalo se je, navajajo na ministrstvu, da državni prostorski načrt ni vedno najbolj primeren dokument, predvsem za načrtovanje manjših prostorskih ureditev na območju rekreacijskih središč. V spremembah zakona tako ministrstvo predlaga, da bi v primeru, ko je rekreacijsko središče na območju ene občine, za manjše posege v prostor zadostoval občinski prostorski načrt. Državni načrt pa se bo uporabil takrat, ko bodo v rekreacijskem središču načrtovali večje in pomembnejše prostorske spremembe, na primer infrastrukturne objekte.
Prav smučišče Vogel je dokaz, da sedanja ureditev, ki pred manjšimi novostmi v rekreativnih središčih zahteva državni prostorski načrt, ni najboljša. Država bi morala že v pol leta po sprejetju zakona o Triglavskem narodnem parku leta 2010 začeti pripravljati državni prostorski načrt za smučišče Vogel, pa ga še danes ni začela, zato so imeli v Žičnicah Vogel zvezane roke pri razvoju smučišča.
Za čim manj (novih) birokratskih ovir
»Spremembe zakona gredo v pravo smer, o tem smo se pogovarjali že dalj časa, prepoved gradnje vodnih zbiralnikov na območjih smučišč je namreč po našem mnenju nesmiselna,« je predvidene novosti komentirala prokuristka družbe Žičnice Vogel Tatjana Čufer. Kljub vsemu na Voglu pripravljajo pripombe in predloge, ki jih bodo med javno razpravo posredovali ministrstvu. »Zato, da bi bile rešitve za Vogel optimalne. Predvsem si želimo, da bi zbiralnik vode in cevovode lahko zgradili v čim krajšem možnem času, zato si ne moremo privoščiti dolgotrajnih birokratskih postopkov,« je dodala.
Za Vogel je po besedah prokuristke nujna čimprejšnja ureditev zasneževanja, vsaj delnega. »Tako bi zagotovili možnost smuke tudi decembra in v začetku januarja, ki sta se v zadnjih nekaj letih izkazala kot problematična zaradi pomanjkanja snega. Ta dva meseca in zanesljivost snežne podlage pa so ključni za zapolnitev namestitvenih zmogljivosti.« Teh je v Bohinju več kot 6000, a so predvsem v zimskem času zaradi nezanesljivosti snežne odeje včasih nezasedene. Bohinj po besedah Čuferjeve prav zato ne spada več med prepoznavne smučarske destinacije, z zasneževanjem pa bi se po njenem mnenju močno dvignil ugled kraja in smučišča. Kdaj bodo na Voglu začeli graditi težko pričakovane vodne zbiralnike, pa je odvisno predvsem od končnih rešitev sprememb zakona.
