Steve Bannon, glavni politični strateg ameriškega predsednika, ki je zaradi svojih pogledov ena glavnih tarč kritikov Trumpovega kabineta, odslej ne bo več sedel na sejah sveta za nacionalno varnost. Zato pa bosta tam poveljnik združenega poveljstva general Joseph Dunford in direktor za obveščevalne dejavnosti Dan Coats, ki usklajuje delo sedemnajstih obveščevalnih služb. Bannon, ki je prišel v vlado iz medijskega in poslovnega sveta, je sedel na sejah sveta kljub popolnemu pomanjkanju ustreznih izkušenj. Ta organ je namenjen najpomembnejšim vprašanjem zagotavljanja državne varnosti in zunanje politike.

Za opazovalce je to prvi dokaz, da se Trump srečuje s politično realnostjo in se začenja zavedati, da njegove zamisli o oblikovanju najvišjih slojev državnega aparata mimo utečenih razmerij morda le niso suho zlato. Več o tem bo povedal čas.

Jedrska opcija?

Trump in republikanci sicer trenutno v Washingtonu bijejo še en politični boj – o imenovanju njegovega kandidata za vrhovnega sodnika, Neila Gorsucha. Demokrati so namreč napovedali, da bodo imenovanje preprečili z obstrukcijo. Očitno mislijo resno, saj je demokratski senator Jeff Merkley s torka na sredo v senatu za govorniškim odrom prebil kar petnajst ur in pol in bil videti na koncu hudo zdelan. Razprava se je ponoči po našem času nadaljevala, republikanci pa so grozili s tako imenovano jedrsko opcijo: da bodo spremenili pravila in obstrukcijo onemogočili. Onemogočitev obstrukcije se imenuje jedrska opcija, ker naj bi bile posledice za politiko enako katastrofalne, kot je uporaba tega orožja v vojski. Obstrukcija namreč stranke v senatu sili k sklepanju kompromisov in daje nekaj več politične teže in mehanizma nadzora opoziciji. Sicer pa so svoj greh glede tega leta 2013 že storili demokrati, ko so imeli v senatu večino in so obstrukcijo razveljavili za imenovanja na položaje v zvezni vladi in za imenovanja vseh zveznih sodnikov razen vrhovnih.