Med prioritetne projekte trajnostne urbane strategije so na ljubljanski mestni občini umestili tudi tretjo fazo izvedbe Poti ob Savi, ki zajema ureditev številnih rekreacijskih in športnih površin ob reki. Med načrti so denimo navedli ureditev vstopnih točk s parkirišči, postavitev postajališč za izposojo mestnih koles bicikelj, ureditev kolesarskih stez in pešpoti, novih otroških igrišč, kot tudi športnih centrov in počivališč s stojali za kolesa, klopmi in smetnjaki.
Ob tem pa so na občini na precej dolg seznam načrtov v sklopu projekta uvrstili tudi nekoliko bolj izstopajoče ideje, s katerimi nameravajo popestriti dogajanje na savskih nabrežjih. Želijo na primer urediti pustolovski oziroma teambuilding park, območje za človeški bungee katapult, napihljivo blazino in poligon za deskanje na umetnih valovih.
Čakajo državni prostorski načrt
Čeprav so na občini v strategiji optimistično zapisali, da bodo projekt, vreden nekaj več kot 3,6 milijona evrov, začeli letos, končan pa bo predvidoma prihodnje leto, pa bodo morali jezdeci valov na poligon za deskanje najbrž še nekaj časa počakati.
Na občini namreč še ne morejo natančno povedati, kje in kako bi uredili umetne valove. Če je ideja sploh izvedljiva, bo namreč znano šele, ko bo ministrstvo za okolje in prostor sprejelo državni prostorski načrt za umeščanje hidroelektrarn na ljubljanskem in litijskem odseku reke Save. Na ministrstvu ob tem pojasnjujejo, da sklepa o pripravi državnega prostorskega načrta še niso posredovali vladi, tako da priprave še niso uradno začeli.
Območje, predlagano v pobudi za pripravo državnega prostorskega načrta na ljubljanskem in litijskem odseku Save, je sicer dolgo približno 50 kilometrov. »Število elektrarn, lokacija in tehnične rešitve bodo znani po izdelani študiji variant in okoljski presoji, saj je omenjeni odsek reke Save v zaščitenem območju varstva narave, v širšem območju vplivov pa so tudi številne druge naravne in kulturne vrednote, obsežna vodovarstvena območja in kvalitetna kmetijska zemljišča,« pojasnjujejo na pristojnem ministrstvu. Zato, dodajajo, bodo pobudniki drugih, ne energetskih ureditev območja, med katere spada tudi ureditev rekreacijskih in športnih površin ob Savi, »v postopek lahko vstopili šele po potrditvi izbrane variante«.
Adrenalina željni Skandinavci
Že pred leti je o deskanju na Savi, vendar ne na območju ljubljanske mestne občine, razmišljala tudi desetčlanska skupina tedanjih študentov gradbeništva, geodezije in strojništva. Pred tremi leti so v sklopu projekta MSWS izdelali načrt za objekt, s pomočjo katerega bi na reki lahko ustvarili stoječi val, primeren za deskanje. Kot najverjetnejšo lokacijo so izbrali spodnjo Savo ob takrat še nastajajoči brežiški hidroelektrarni. Lani je ekipa, ki je zdaj ne sestavljajo več študenti, ampak se člani že kalijo v stroki, idejo o vodnem parku pri Brežicah predstavila na brežiški občini in forumu o rečnem deskanju v Nürnbergu. »Rečno deskanje je precej aktualna tema v Evropi in Ameriki, sploh v Ameriki se vodni parki s to tematiko kar pospešeno pojavljajo. Ljubljana je po našem mnenju zelo zanimiva lokacija za postavitev stoječega vala,« je povedala članica projekta MSWS Mateja Klun.
Da je rečno deskanje vse bolj priljubljeno in pritegne različne generacije, se strinjajo tudi v javnem zavodu Turizem Ljubljana. Z namero občine o postavitvi poligona so seznanjeni, pravijo. »Na poligonu se bodo urili tako obiskovalci iz Slovenije, ki sedaj trenirajo v tujini, pričakujemo pa interes tudi pri obiskovalcih iz tujine, saj, kot vidimo, na sejmih in borzah vedno bolj povprašujejo po športih aktivnostih,« ob tem opažajo na zavodu. Z vprašanji o možnostih za adrenalinske in vodne športe v prestolnici se nanje zdaj najpogosteje obrnejo Skandinavci, nad vožnjami s kanuji pa se navdušujejo predvsem turisti iz Hrvaške, Srbije in Češke.
Deskanje sredi Dunaja ali Münchna
Medtem ko ljubljanski poligon za deskanje na umetnih valovih tako vsaj za zdaj očitno ostaja le zapis na papirju, pa so umetni valovi v nekaterih drugih evropskih mestih že nepogrešljivi del ponudbe tako za domače ljubitelje športnih aktivnosti na vodi kot tudi za turiste. Lansko poletje so denimo naši severni sosedje športni park z 1,4 metra visokimi umetnimi valovi uredili kar sredi Dunaja. V več kot stotih dneh, kolikor je bila dolga deskarska sezona sredi mesta, se je z valovi v tridesetmetrskem bazenu spopadlo približno 8500 deskarjev, njihove akrobacije na vodi pa si je na trgu Schwarzenbergplatz ogledalo skupno več kot 280.000 gledalcev.
Tako kot Dunajčani so na ploščadi pred letališčem lani deskarjem bazen z umetnimi valovi postavili tudi v nemškem Münchnu, kjer pa so korenine deskanja na umetnih valovih še daljše. V bavarski prestolnici so namreč že pred desetletji izkoristili tudi reko Isar oziroma njen pritok Eisbach, ki je poligon za tamkajšnje deskarje vse od leta 1972. Del rečne struge so namreč zajezili in ustvarili umetne valove, od leta 2010 pa je deskanje na tem delu reke tudi uradno dovoljeno.
