Pred dobrim letom je tajnik Islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Porić napovedal, da bi lahko letošnji bajram praznovali v novem islamskem kulturnem centru v Kurilniški ulici. Pogojnik je bil na mestu, saj v islamski skupnosti še niso imeli zagotovljenega denarja za končanje del, ki naj bi stala skoraj 15 milijonov evrov. »Če denarja po zaključku prve faze del ne bo, bomo projekt prisiljeni začasno ustaviti,« je tedaj o črnem scenariju razmišljal Porić. Na žalost se je uresničil, saj je denarja zmanjkalo, dela v islamskem centru pa zato že dalj časa mirujejo.
Za zdaj je končana zunanjost džamije, ni pa še končana zunanjost upravne stavbe, študijske stavbe z učilnico in restavracije pod ploščadjo. Dokončati bo treba tudi notranjost prostorov, instalacije, kupiti opremo, urediti okolico, ceste in ostalo komunalno infrastrukturo. Porić pravi, da trenutno urejajo prav cesto in infrastrukturo, kar naj bi kmalu končali. Povsem odprto pa je vprašanje, kdaj bodo spet stekla dela v samem islamskem centru. »Za zdaj je jasno, da letos ne bo možno izvesti vseh potrebnih del in pridobiti uporabno dovoljenje,« pojasnjuje Porić.
Brez konkretnih dogovorov s Katarci
V islamski skupnosti za končanje centra očitno pričakujejo pomoč katarske države, ki jim je že darovala 15 milijonov evrov. Ko so poplačali zemljišče in projektno dokumentacijo, jim je ostalo še 11 milijonov za prvo fazo projekta, ki so jo zaključili že lani.
»Za zaključek obrtniških del in zunanjo ureditev potrebujemo še 11 milijonov evrov, za zgraditev javne in gospodarske infrastrukture 1,3 milijona evrov in opremo 2,4 milijona evrov,« poslovni načrt obrazloži Porić. Ta načrt je tesno povezan z dogajanjem v Katarju. »Z njihovimi predstavniki potekajo pogovori o financiranju druge faze gradnje islamskega kulturnega centra. Zaenkrat pa se nismo dogovorili nič konkretnega,« pojasnjuje tajnik Islamske skupnosti v Sloveniji.
Pomoč pri dokončanju islamskega centra je poleti leta 2010 na obisku pri tedanjem predsedniku države Danilu Türku obljubil tedanji katarski emir Hamad bin Kalifa Al Tani. Džamija v Ljubljani ni bila edini projekt v naši okolici, za katerega je Katar prispeval denar, saj je Al Tani daroval tudi denar za opremo Gazi Husrev begove knjižnice v Sarajevu, najstarejše kulturne ustanove bošnjaških muslimanov, ter obnovo islamske fakultete in za džamijo na Reki.
Novega katarskega emirja navdušuje predvsem šport
Junija 2013 je Hamad bin Kalifa Al Tani predal oblast takrat 32-letnemu sinu Taminu. Po poročanju medijev je njegova strast predvsem šport, kamor se stekajo milijarde iz prodaje plina. Leta 2005 je prav Tamin bin Hamad Al Tani ustanovil družbo Qatar Sport Investments, ki je med drugim lastnica nogometnega velikana Paris Saint-Germain. Je predsednik katarskega in član mednarodnega olimpijskega komiteja. Leta 2006 je vodil organizacijski komite 15 azijskih iger v Dohi, pohvali pa se lahko predvsem z uspešnima kandidaturama za svetovno prvenstvo v plavanju leta 2014 in naslednje svetovno nogometno prvenstvo leta 2020, v katero naj bi z vso spremljajočo infrastrukturo vložili 170 milijard evrov.
Nasprotno od očeta, ki si je prizadeval za dvig mednarodne prepoznavnosti in vpliva Katarja, naj bi bil Tamin bin Hamad Al Tani na drugih področjih precej bolj zadržan. Po prevzemu oblasti se je posvetil notranjim problemom, predvsem zmanjševanju birokracije z ukinjanjem ali zmanjšanjem proračuna številnim ustanovam. Med drugim tudi institucijama Qatar Foundation, ki je prva pristala na majicah nogometašev Barcelone, in Qatar Museums Authority, ki upravlja Muzej islamske umetnosti v Dohi.
