Hrvaška vlada je potrdila predlog zakona o izredni upravi v sistemsko pomembnih podjetjih, ki so prezadolžena. Cilj zakona je zavarovanje stabilnosti hrvaškega gospodarstva in finančnega sistema, ne pa reševanje posameznih oseb ali podjetij, je poudaril hrvaški premier Andrej Plenković.

Predvideno je, da bi zakon uporabili v primerih podjetij, ki imajo najmanj 5000 delovnih mest in okoli milijardo evrov obveznosti, ki jih ne morejo izpolniti. Če bi podjetje, ki izpolnjuje oba pogoja, zahtevalo pomoč države, bi vlada predlagala izrednega pooblaščenca, ki bi ga moralo potrditi trgovsko sodišče v Zagrebu. Izredno upravo bi lahko zahtevali tudi upniki, a bi za to potrebovali soglasje podjetja, ki je v težavah, je dodal premier.

Zakon je posledica sistemskih težav, ki jih povzroča kriza v Agrokorju

»Ne gre za nobeno nacionalizacijo ali državni intervencionizem, ki bi ogrožal zasebno lastnino in nasprotoval hrvaški ustavi,« je povedal Plenković. Kot je izpostavil, so pri pripravi predloga upoštevali tudi zakonodajo EU.

Podpredsednica hrvaške vlade in ministrica za gospodarstvo Martina Dalić je dodala, da je cilj zakona dogovor z upniki, ki bi omogočal nemoteno nadaljevanje poslovanja. Izredna uprava bi lahko svojo nalogo opravljala največ 15 mesecev - če bi bila neuspešna, bi sledil stečaj družbe. Ministrica je med drugim še dejala, da je zakon posledica sistemskih težav, ki jih povzroča kriza v Agrokorju.

Konzum nima blokiranih računov

Po podatkih Fine največji hrvaški trgovec Konzum nima blokiranih računov. V Mercatorju, ki je del koncerna Agrokor, po informacijah STA poslovanje teče po začrtani poti. Glede na podpisan sporazum z bankami upnicami je namreč njihov denarni tok do leta 2020 samostojen.

Blokada računov je po ocenah hrvaških strokovnjakov posledica izvršb nad Agrokorjem, ki naj bi jih sprožilo več dobaviteljev koncerna. Plaz naj bi sprožil največji hrvaški distributer potrošniškega blaga Orbico, ki je v četrtek od njega terjal izplačilo približno 1,3 milijona evrov. Sledile naj bi nove izvršbe, po neuradnih podatkih za najmanj okoli osem milijonov evrov. Agrokor je sicer dobaviteljem dolžan več kot 2,1 milijarde evrov.

Banke upnice uskladile dogovor o mirovanju dolga

Banke upnice so potrdile, da so z Agrokorjem uskladile dogovor o mirovanju dolga. Kot je objavila banka Erste, ki je v koordinaciji skupaj s Privredno banko Zagreb, Raiffeisenbank Austria, Sberbank, avstrijsko podružnico VTB Bank in Zagrebačko banko, je cilj t.i. dogovora stand-still olajšati prizadevanja Agrokorja za stabilizacijo poslovanja in poplačilo obveznosti do dobaviteljev ter za zagotovitev likvidnosti, kontinuirano poslovanje in zaščito vrednosti koncerna, bil pa naj bi tudi podlaga za prestrukturiranje koncerna.

Dogovor tako predvideva tudi imenovanje glavnega direktorja za prestrukturiranje, »kot ključne osebe za izvedbo programa stabilizacije«. Med prestrukturiranjem bodo nato na najvišje menedžerske položaje imenovali »neodvisne strokovnjake, da bi se vodil transparenten in vzdržen proces prestrukturiranja«.