Banke financerke Agrokorja, z rusko banko Sberbank v državni lasti na čelu, so izračunale: v prihodnjih treh mesecih bi največja hrvaška zasebna družba za premostitev likvidnostnih težav potrebovala kar 2,7 milijarde kun (po petkovem tečaju 364 milijonov evrov) dodatnih sredstev. Toda za odobritev teh sredstev bo treba izpolniti več pogojev.
Hrvaška vlada pripravlja poseben zakon
Eden od ključnih je dogovor z Agrokorjevimi dobavitelji, ki so se v tem tednu sestali s hrvaško vlado, v teh dneh pa naj bi se srečali tudi s predstavniki Sberbank. Na srečanju naj bi določili prihodnje sodelovanje med dobavitelji in Agrokorjem, hkrati pa poskušali najti način za reševanje nakopičenega dolga, predvsem za že v plačilo dospele obveznosti, je poročal hrvaški časnik Jutarnji list. Po zadnjih javno dostopnih podatkih je konec lanskega septembra Agrokor dobaviteljem dolgoval več kot dve milijardi evrov. Če bo dogovor z dobavitelji sklenjen, pa se bo po prepričanju Sberbank treba zavarovati še pred tem, da bi kateri od dobaviteljev sprožil stečajni postopek nad Agrokorjem. Zato ruska banka od hrvaške vlade zahteva jamstvo, da se to ne bo zgodilo.
Podpredsednica hrvaške vlade in gospodarska ministrica Martina Dalić je novinarjem pojasnila, da vlada pripravlja poseben zakon, s katerim bi lahko preprečili gospodarsko krizo ob propadu večjih podjetij. Kot je zatrdila Dalićeva, zakona, ki naj bi ga uporabili le v skrajnem primeru, ne pripravljajo le zaradi Agrokorja, temveč zaradi vseh večjih podjetij v težavah, z najmanj 8000 zaposlenimi in več kot milijardo kun (135 milijonov evrov) dolgov.
Še preden je Dalićeva razkrila načrte, je Jutarnji list poročal, da je cilj zakona zaščititi dobavitelje in zaposlene Agrokorja, po zgledu znamenitega italijanskega Parmalata. V času trajanja njegove krize je italijanska vlada posebno pozornost namenila zaščiti delovnih mest in dobaviteljev, nad enim od največjih svetovnih sanacijskih procesov v tistem času pa je bedel posebni zaupnik italijanske vlade.
Kolikšnemu lastništvu se bo moral odpovedati Todorić
Kot je razvidno iz zadnjih javno dostopnih Agrokorjevih bilanc za prvih devet mesecev lanskega leta, so njegove finančne obveznosti konec septembra 2016 znašale približno 3,5 milijarde evrov. Ta znesek ne vključuje za skoraj pol milijarde tako imenovanih PIK-obveznic, ki jih je Agrokor izdal za financiranje Mercatorjevega prevzema. Po poročanju Bloomberga sta ruski Sberbank in VTB Bank, prav tako v državni lasti, lastnici približno tretjine terjatev do Agrokorja. Njegovi financerji so tudi številne druge banke, kot sta Deutsche Bank in ameriški Goldman Sachs, različni skladi in ameriška investicijska družba Invesco.
V prihodnje lahko pričakujemo, da bodo v Agrokorju in njegovih številnih hčerinskih družbah – Konzum, Jamnica, Ledo, PIK Vrbovec… – nastale lastniške spremembe. Ali bo lastniku in predsedniku Agrokorjeve uprave Ivici Todoriću uspelo zadržati polovični lastniški delež, je še veliko vprašanje. Kot je pred dnevi za hrvaški tednik Nacional neuradno pojasnil eden od članov Todorićeve družine, so se zdaj namreč pripravljeni odreči polovici lastništva. Po poročanju več hrvaških medijev naj bi se moral Todorić posloviti od vodstvenega položaja v Agrokorju. Eno od pravil kriznega menedžmenta je: oseba, ki je družbo zavozila, je v sanacijskem procesu ne more voditi.
