Skoraj 13 let se že vleče sodna saga Marte in Karola Hernčiča, staršev 20-letnega Gregorja, ki je konec leta 1999 težko zbolel, zaradi česar življenje družine nikoli več ne bo, kot je bilo. Prepričana sta, da s sinom ne bi bilo tako zelo hudo, če bi zdravniki na ljubljanski infekcijski kliniki takoj pravilno ukrepali. Tako pa danes dosega zgolj 20 odstotkov inteligence povprečnega odraslega, zelo slabo sliši, ne govori in se ne giba normalno, ima epileptične napade. Starši v njegovem in svojem imenu tožijo ljubljanski UKC, zdaj poteka že drugo sojenje. Na prvem je bil njun zahtevek zavrnjen, a je višje sodišče sodbo razveljavilo.
Dva strokovnjaka v prid staršem
Dečka, starega dve leti in deset mesecev, so 1. decembra 1999 iz kamniškega zdravstvenega doma napotili na infekcijsko kliniko – njegov pediater dr. Slavko Novak je sumil na meningitis. Toda na kliniki ga niso začeli zdraviti zaradi meningitisa, saj je dr. Dušica Pleterski Rigler ocenila, da gre za juvenilni artritis. Po prepričanju tožnikov je bila s tem storjena prva napaka. Druga naj bi bila, da naj ne bi takoj začeli z vsemi diagnostičnimi postopki, na primer punkcijo možganske tekočine, likvorja. Otrok naj bi dobil napačni antibiotik in vse to naj bi prikrilo razvoj meningitisa, ki je na koncu prešel v hujši gnojni meningitis. Pravilna diagnoza je bila postavljena dvanajst dni po prihodu, ko je bolezen že nepopravljivo poškodovala fantkove možgane.
Dva infektologa sta potrdila sume staršev. Po mnenju dr. Gorazda Lešničarja je prišlo v diferencialnem diagnostičnem postopku do premalo skrbne in zmotne presoje ter opustitve pravočasnega pregleda likvorja. Če bi hitreje postavili diagnozo in otroka ustrezneje zdravili, bi bile posledice manjše. Dr. Jelka Reberšek Gorišek pa je ugotovila, da je bila presoja zdravnikov ob sprejemu preozka in zato zmotna. A sodišče se je na prvem sojenju oprlo na izvedensko mnenje dr. Janje Blatnik, ki nepravočasnega in nepravilnega zdravljenja ni zaznala. Kot je ugotovila, so Gregorja sprejeli na kliniko na šesti dan bolezni in če bi že bolehal za meningitisom, ne bi bil v takšnem stanju, kot je bil. Če povzamemo, otrok naj bi hkrati zbolel za juvenilnim artritisom in meningitisom, šlo naj bi za »atipičen potek težke bolezni in zelo redek potek dogodkov«.
Nujno zaslišanje izvedenke
Sodnica Tatjana Turk Pilič je upoštevala zgolj to mnenje, ker sta ostali dve imeli zgolj status strokovnega, saj sta bili pridobljeni zunajsodno. Pooblaščenec tožnikov, odvetnik Andrej Pitako, je na prvem sojenju predlagal zaslišanje Blatnikove, a mu sodnica ni ugodila. Po mnenju višjega sodišča je bila to napačna poteza; to bi namreč morala nujno storiti, sploh ker gre za primer, ko je izid pravde odločilno odvisen ravno od izvedenskega mnenja. Po napotkih višjih sodnikov jo je tako Turk-Piličeva nameravala zaslišati včeraj, a je na sodišče ni bilo. Zato so določili nov datum, 30. maj, ko naj bi poleg Blatnikove zaslišali tudi Reberšek-Goriškovo.
