Ko je Polona Žalec iz novomeškega društva Rokoroki s statusom socialnega podjetja pred leti v mestu iskala prostor za delovanje Reciklarne, je vedela, da si plačevanja najemnine ne bo mogla privoščiti. Po večkratnih poskusih in ob menjavi občinske oblasti se ji je vendarle uspelo dogovoriti za brezplačen najem 300 kvadratnih metrov velikega prostora, ki naj bi bil v prihodnje sicer del prenovljene tržnice. Natanko pred dvema letoma je tako v središču mesta v praznem občinskem prostoru zaživela Reciklarna, prodajalna rabljenih, še uporabnih stvari.
Reciklarna je za zdaj edini primer tako imenovane začasne rabe prostora v Novem mestu. Cilj je oživitev praznega prostora v vmesnem obdobju, dokler lastnik v prostoru ne vzpostavi kake stalne dejavnosti. »Občina nam pogodbo podaljšuje na pol leta. Plačujemo stroške, teh se nabere za okrog 800 evrov na mesec. Prostor smo prenovili, prebelili, opravimo osnovna vzdrževalna dela. To je tudi načelo začasne rabe prostora, da torej prostor živi, s tem živi tudi okolica, kajti več kot je zasedenih prostorov, več je obiskovalcev. In to je dobro za vse,« razmišlja Polona Žalec.
Prekiniti želijo začarani krog v mestu
A hkrati v zavesti Slovencev lastnina še vedno ogromno pomeni, dodaja. »Ljudje so precej skeptični in prestrašeni glede tega, da bi nekdo začasno uporabljal nekaj njihovega. Zato je dobro, da se o tem govori in da se ljudje počasi začnejo zavedati, da je nepremičnino treba uporabljati, sicer propada. Pa tudi časi niso taki, da bi lahko pri vsaki stvari oziroma nepremičnini zaslužil.«
Novomeške nevladne organizacije, vključene v slovenski projekt Mreža za prostor, že več let opozarjajo na nujnost oživitve praznih prostorov v mestu. Z akcijo Kje je prostor v Novem mestu želijo zdaj opozoriti širšo lokalno skupnost na to ter povezati lastnike praznih prostorov in potencialne uporabnike, z željo po trajnejšem sodelovanju. Prvi »zmenki« naj bi bili 5. aprila v novomeški knjižnici.
»S projektom želimo prekiniti začarani krog v središču mesta, kjer ni ponudbe, posledično ni ljudi, torej tudi ni kupcev in spet zato ni dejavnosti,« pravi Blaž Habjan iz Zavoda Zora, ki je tudi formalni partner Mreže za prostor. Prostore bi ponudili ustvarjalcem, skupinam ali posameznikom, ki si za svoje delovanje ne morejo privoščiti visokih najemnin, mogoče pa so zelo različne vsebine, od izobraževalnih in ustvarjalnih delavnic do galerij, literarnih večerov, predavanj.
Kot pravi Habjan, se z dvema lastnikoma prostorov v središču mesta že dogovarjajo za začasno rabo. Eden od prostorov je prostor nekdanje Murine prodajalne na Glavnem trgu, drugi je manjši prostor pri kavarni Slon na Rozmanovi ulici. »Septembra lani sva šla s kolegico skozi središče mesta in sva na hitro naštela 37 praznih prostorov. Pa jih je še bistveno več, krajevna skupnost Center jih je popisala čez 80.« Kot pravi Habjan, bi morali lastniki začutiti vsaj kanček družbene odgovornosti. »Naj vsaj zaradi lepšega mesta dajo praznemu prostoru neko vsebino, da bo prostor zapolnjen, pa četudi bo na vratih še vedno visela tabla, da je prostor naprodaj.«
V Mariboru oživljajo prazna dvorišča
Začasna raba prostora se je že dobro uveljavila v Mariboru, kjer društvo Hiša od leta 2010 izvaja program Živa dediščina Maribora. Eden od njihovih programov so Živa dvorišča, v katerega je po besedah Maje Pegan aktivno vključenih enajst dvorišč v središču mesta, od tega imata dve dvorišči stalne uporabnike. Dvorišča tako nekajkrat na leto zaživijo s kulturnimi prireditvami, srečanji, delavnicami. Najemniki dvorišča obnavljajo, jih vzdržujejo, vse seveda v tesnem stiku in v dogovoru z lastniki. »Dvorišča so izgubila nekdanjo socialno vlogo. Dvorišča v Mariboru se danes uporabljajo večinoma za parkirišča, nekoč pa so se tam ljudje družili, skupaj jedli, igrali šah,« pravi Peganova.
Podobno so s projektom Kje je tvoj prostor ob podpori občine in ministrstva za kulturo v zadnjih dveh letih uspešno oživili več praznih prostorov v središču Slovenj Gradca. Tako so svoj začasni prostor našli fotografski studio, umetniški atelje, trgovina z domačimi izdelki, restavracija, čitalnica in mnogi drugi, v dveh primerih pa so vzpostavili celo dolgoročno delovanje, je povedala vodja projekta Anja Šuler.
