Konec preteklega leta so sindikati tik pred ciljno črto spodnesli predlagan zakon ministrstva za javno upravo, ki je nameravalo uvesti takšne zakonske spremembe, ki bi mariborskemu rektorju Igorju Tičarju in drugim pripadnikom univerzitetnih elit omogočile nadaljevanje delovnega razmerja in opravljanje vodstvenih funkcij, pa čeprav že zdavnaj izpolnjujejo upokojitvene pogoje. Zdaj smo ponovno priče pisanju zakonodaje po meri univerzitetnih elit, tokrat na ministrstvu za izobraževanje, so prepričani v visokošolskem sindikatu (VSS) in študentskih organizacijah.
Ministrstvo je v začetku marca v javno razpravo poslalo – z deležniki neusklajena – izhodišča nove visokošolske in raziskovalne zakonodaje. Ministrica Maja Makovec Brenčič uradno želi z novim zakonom povečati akademsko, organizacijsko, kadrovsko in finančno avtonomijo univerz, spremeniti hoče sistem določanja vpisnih mest in na novo urediti delovne obremenitve zaposlenih ter njihova plačila.
Javna razprava o zakonskih izhodiščih je izzvala ostra nasprotovanja, predvsem zaradi načrtovanega izvzema univerze izpod določil delovnopravne zakonodaje in plačnega sistema. Sindikati očitajo ministrstvu, da hoče spremeniti univerze v podjetja in da prekarizira doslej stabilna delovna mesta.
Predvidene spremembe bi morale ustrezati vodstvu mariborske univerze, ki se je pri svojih preteklih spornih potezah vztrajno sklicevalo na avtonomijo. Prizadete zaposlene je rektor napotil na sodišča. Tam je univerza izgubila tri odmevne delovnopravne spore, podobno se dogaja tudi na primorski univerzi, ki jo vodi rektor Dragan Marušič.
Univerza na javnem delodajalskem prangerju
Na podlagi odločbe inšpektorata ministrstva za javno upravo je morala Univerza v Mariboru vsem oškodovanim pedagoškim delavcem spremeniti nezakonito sistemizacijo in jim izplačati razliko v plačah. Prizadetim še zmeraj ni izplačala dolgovanih približno pet milijonov evrov, izgovarja se na domnevno slabo finančno stanje.
Univerza je izgubila tudi kolektivno tožbo zoper 9. člen pravilnika, s katerim je številnim zaposlenim samovoljno onemogočala napredovanja. Prav tako bo morala zaposlenim po inšpekcijski odločbi izplačati tako imenovano nadobvezo v skupni višini 1,7 milijona evrov.
Visokošolskemu sindikatu je uspelo dokazati tudi nezakonitost »razcepljenih« delovnih mest, januarja letos pa je sprožil nov kolektivni delovni spor zaradi zaščit pravic nepedagoških delavcev, predvsem tistih na dnu plačilnega seznama. Stranski učinek naštetih izgubljenih tožb in inšpekcijskih odločb je tudi ta, da se je Univerza v Mariboru znašla na javnem seznamu delodajalcev z negativnimi referencami, ki ga objavlja zavod za zaposlovanje.
Zaslužkarji bi nadzorovali sami sebe
Našteti sodni spori bi bili neponovljivi, če bi ministrstvo dejansko spremenilo zakon o visokem šolstvu tako, kot si je zdaj zamislilo v svojih izhodiščih, je prepričana Marija Javornik Krečič, predsednica VSS na Univerzi v Mariboru. Ministrstvo skuša po njenih besedah dati kršiteljem predpisov na področju delovnih obremenitev in plačil še bolj proste roke, namesto da bi ukrepalo zoper njih. »Zdi se, da izhodišča vodijo tudi v to, da afere zaradi nezakonitih izplačil ne bi več mogle izbruhniti, saj bi imeli zunanji nadzorniki manj pristojnosti kot doslej. Zaslužkarji bi regulirali in nadzirali sami sebe.«
»Cinično se nam zdi pisanje ministrstva o etiki, medtem ko hkrati molčijo in ne ukrepajo ob raznih aferah na univerzah,« izpostavljajo v študentskem društvu Iskra. Po mnenju Študentske organizacije Slovenije predlagana izhodišča ministrstva omogočajo legalizacijo razvpitih spornih praks, ki mečejo negativno luč na celoten visokošolski prostor.
»Ne predlagamo izvzema univerze izpod določil delovnopravne zakonodaje in plačnega sistema,« odgovarjajo na pristojnem ministrstvu. »Zakon bo vzpostavil razmere za zagotavljanje večje kadrovske avtonomije pri sprejemanju odločitev glede števila in vrste zaposlitev, zaposlovanja in odpuščanja, plač in nagrajevanja ter delovnega časa,« so zapisali.
Nov zakon naj bi med drugim zagotovil tudi enotni status raziskovalca in visokošolskega učitelja. Urejanje vseh teh vprašanj pa naj bi v bodoče potekalo znotraj univerz in inštitutov v dogovoru med vodstvi in zaposlenimi oziroma njihovimi predstavniki, so še sporočili iz MIZŠ. Prav slednja namera pa je za reprezentativni sindikat in za študentska združenja zelo sporna.
