Do konca meseca mora Univerza v Mariboru izpolniti zahteve iz odločbe inšpektorata ministrstva za javno upravo. Vsem prizadetim pedagoškim delavcem mora spremeniti nezakonito sistemizacijo, jim dati v podpis nove pogodbe ter jim zatem izplačati razliko v plačah, ki se v preteklih petih letih niso ustrezno usklajevale z nazivom. Po neuradnih podatkih mariborska alma mater svojim zaposlenim dolguje približno pet milijonov evrov.
Univerza v Mariboru v celoti upošteva odrejene ukrepe inšpektorice, so včeraj sporočili iz rektorata. V petek so izdali nov akt o organiziranosti in sistemizaciji univerze in se lotili pisanja novih pogodb o zaposlitvah. Za izplačilo denarja bo morala univerza najeti posojilo, izhaja iz odgovora rektorata. Za zadolževanje potrebuje predhodno soglasje ministrstva za finance.
V petek je Visokošolski sindikat Slovenije (VSS) sprožil nov kolektivni delovni spor, v prihodnjih dneh pa bodo na sodišče romali še individualni zahtevki oškodovanih zaposlenih. Tokrat se sindikat bori za pravice nepedagoških delavcev, predvsem tistih na dnu plačilnega seznama.
Za kaj gre? Vrhovno sodišče je lani razveljavilo 9. člen pravilnika o napredovanju in sistemizacijo delovnih mest na mariborski univerzi. Po prepričanju VSS je bil sporni pravilnik poskus nezakonitega izločanja zaposlenih iz veljavnega sistema javnih uslužbencev.
Nekateri ne prejemajo niti minimalne plače
Univerza je v skladu s sodbo decembra sicer uskladila nazive z delovnimi mesti, obenem pa mariborski rektor Igor Tičar še zmeraj vztraja pri ureditvi, s katero je v letih 2015 in 2016 celo zaostril omejitve napredovanj, saj je zaposlenim, ki izpolnjujejo pogoje za napredovanje za dva plačna razreda, omogočil napredovanje zgolj za enega.
»Posebno nerazumljivo je ravnanje vodstva univerze zato, ker so s takšno odločitvijo oškodovani nepedagoški delavci, ki nimajo drugih možnosti napredovanj in s tem izboljšanja svojega položaja v primerjavi s pedagoškimi delavci,« izpostavlja Marija Javornik Krečič, predstavnica VSS na Univerzi v Mariboru. Mednje sodijo tudi tisti najslabše plačani zaposleni na univerzi, osnovna plača številnih ne dosega niti minimalne plače.
»Pozivi sindikata k spoštovanju zakonodaje in k ustreznejšemu odnosu do šibkejše poklicne skupne so naleteli na gluha ušesa,« je vložitev nove tožbe utemeljila Javornik-Krečičeva. Sindikat ob tem še terja, da univerza razreši vprašanje osebne odgovornosti za plačilo sodnih stroškov in finančnih posledic izgubljenih sporov.
Strinjali so se z obročnim odplačevanjem
Po mnenju sindikalistke ima simbolno sporočilo podatek, da bi udejanjanje napredovanj nepedagoških delavcev bržkone predstavljalo minimalen strošek v primerjavi s povečanimi obsegi dela in avtorskimi pogodbami, ki jih je univerza sklenila s svojimi zaposlenimi, privatnimi inštituti in zasebniki. »Pove skoraj vse o odnosu vodstva univerze do svojih ljudi, sploh tistih na dnu univerzitetne hierarhije,« je prepričana Javornik-Krečičeva.
V mariborskem rektoratu odgovarjajo, da bo upravni odbor v kratkem obravnaval izračun napredovanj za dva plačna razreda za tiste delavce, ki so v letu 2015 in 2016 izpolnjevali pogoje za napredovanje za dva plačna razreda in so napredovali zgolj za enega.
Sindikatu je lani uspelo dobiti tudi kolektivno tožbo zoper pravilnik, s katerim je univerza številnim zaposlenim samovoljno onemogočala napredovanje. Finančne posledice te tožbe se zdaj razrešujejo skupaj v paketu z omenjeno inšpekcijsko odločbo. Vodstvo univerze je lani doživelo tudi hladen tuš, ko jim je inšpektorat za javni sektor naložil izplačilo nadobvez zaposlenim v skupni višini 1,7 milijona evrov. Oškodovani zaposleni so zatem z rektoratom sklenili sporazum, v katerem so se strinjali, da jim univerza v prihodnjih štirih letih denar izplača po obrokih.
