Precej neverjeten je občutek, da na cesti med Koprom in Izolo tik ob morju, kjer so desetletja prevladovali avtomobili in izpušni plini, ni več nobenega brnenja avtomobilov. Veliko ljudi, ki so se ta konec tedna po zaprti obalni cesti odpravili s kolesi, rolerji ali kar peš, je zato nejeverno pogledovalo čez ramo, da bi se prepričali, ali jim za hrbet vendarle ne bo pripeljal kakšen avtomobil.
»To je bila res odlična odločitev. Skoraj ne morem verjeti, da se je to res zgodilo. Danes je že drugi dan, da smo se z družino odpravili po tej cesti. Najprej smo šli peš, danes pa s kolesi,« je nad zaprto cesto, ki bo rekreativcem zagotovila nekaj kilometrov območja brez avtomobilov, navdušena Almira Jagurdžija iz Strunjana. Ker so cesto šele zaprli, skoraj nobenega še ni motilo, da cesto od morja loči avtomobilska ograja, da ni še povsem jasno, kateri del je namenjen kolesarjem in kateri pešcem, ter da na celotnem območju ni niti enega koša za smeti. »Res je še zmeda, ampak verjamem, da bodo tudi to kmalu uredili. Predvsem pa upam, da bodo tudi na tej cesti prepovedali promet voznikom skuterjev,« pravi Almira Jagurdžija. Ti so bili na zaprti cesti res precej moteči, prevladovali so 25-tke, njihovi vozniki pa so hitrost razvili do skrajne zgornje meje.
Na sprehod prišli tudi Mariborčani
»Mi smo se pripeljali iz Maribora prav zato, da bi si ogledali in se sprehodili po zaprti obalni cesti. Prav super se nam zdi. Naš sin že razmišlja, kako bi se dalo na morje postaviti plavajoče pomole in organizirati poletne zabave,« je vtise celotne družine strnil oče Roman Premzel. V zgodnjem sobotnem popoldnevu so se namreč ravno vračali iz Izole, kamor so šli peš iz Kopra. Parkirali so na koprski tržnici in za dobrih osem kilometrov poti v eno smer so potrebovali uro in pol. Zaprta obalna cesta je sicer nekoliko krajša, saj je zaprta od križišča s Krožno cesto, ki pelje na Markovec, do območja pri izolski Rudi.
»Odgovorni bodo morali poiskati tudi način, kako se znebiti ozkih grl, ker se predvsem na koprski strani ob koncu zapore nabere kar velika gneča na cesti tik ob morju. Tam so potem skupaj pešci, kolesarji in vsi preostali,« koprskemu županu Borisu Popoviču predlaga v razmislek Dušan Kotnik iz Kamnika. Sam ima sicer prikolico v Strunjanu in se tam tudi najraje kopa v morju, vendar ne izključuje možnosti, da bi prihajal na kopanje tudi na to območje. »Bodo pa morali razmisliti tudi o neki obliki prevoza, sicer se bodo kopalci nagnetli predvsem na začetku zapore na obeh straneh, v sredini pa jih ne bo veliko,« še dodaja.
Na sladoled se je iz Kopra v Izolo s kolesi in peš odpravila tudi družina Topič iz Kozine. »Večkrat smo že bili tukaj, ampak tokrat je prvič, da gremo po cesti. Otroci lahko v miru kolesarijo, odrasli pa smo se odločili, da gremo peš,« nam je zaupala Ketrin Topič. Tudi njena družina ne izključuje kopanja na tem območju, če ga bodo pristojni le nekoliko uredili. Koprska občina je že obljubila, da bodo območje uredili in za prvo silo postavili tudi tuše. Obstajajo tudi idejni načrti za pomole in vso preostalo infrastrukturo. A se pri posegih v morje utegne zapletati zaradi zavarovanega območja pozejdonke, ki raste ravno na tistem območju.
