Eno najbolj brezhibno organiziranih novinarskih konferenc si bomo novinarji zapomnili po izjemni prizadevnosti najmlajših muzejskih delavcev. V Mestnem muzeju Ljubljana so jo pripravili in izpeljali osnovnošolci, stari od deset do trinajst let, in sicer v sklopu projekta Muzej v malem, pri katerem otroci spoznavajo muzej in muzejske poklice. Ob že nekaj mesecev trajajoči razstavi Nova doba prihaja! Industrija – delo – kapital so namreč spoznavali ljubljanske tovarne in posebnosti razvoja industrije pri nas ter se ob tem poglobili v problematiko otroškega dela. Da to ni le stvar preteklosti, želijo opozoriti tudi z novo razstavo plakatov Otroci brez otroštva.
Igra vlog
Otrok, ki namesto v šolo vsak dan odidejo na delo, je na svetu kar 168 milijonov. Skoraj enajst odstotkov vseh otrok si zaradi lakote in nedostopnosti šolanja služi kruh, da bi tako obenem pomagali svojim družinam, s tem pa so izpostavljeni izkoriščanju, ki pušča grozovite posledice na njihovem telesnem in duševnem razvoju. Že res, da je najhuje v podsaharski Afriki in državah azijsko-pacifiškega območja, ki se zdijo od Slovenije, v kateri je delo mlajših od 15 let z zakonom prepovedano, neznansko oddaljene. A v 19. stoletju je ogromno otrok iz revnejših družin delalo tudi po ljubljanskih tovarnah, opozarjajo mladi trnovski kustosi.
Da bi prikazali, da je izkoriščevalsko otroško delo nekoč trajalo tudi po dvanajst ur na dan, so pripravili vodstvo po obeh razstavah, v katerem so obiskovalce skozi duhovito igro vlog premišljeno popeljali skozi občutke praznega želodca najmlajših delavk v predilnicah in tkalnicah, ki so s svojimi majhnimi prsti večkrat grabile po nitih kot po krajcih kruha ali priljubljenih bombonih šumi. Pa tudi skozi zadovoljstvo mladega Frana Batjela, našega največjega proizvajalca koles med obema vojnama, ki je ponosno zatrdil: »V nasprotju z oderuškimi tovarnarji, ki so posel podedovali od očetov in bi zato delavcem radi vzeli vsak prisluženi dinar, je moje največje bogastvo – v glavi.«
Otroci za otroke
»Živimo v državi, v kateri je vsega dosti, a že nedaleč stran otroci prosjačijo na ulicah, ker nimajo hrane in pijače. Delati morajo, da bi preskrbeli družino, pogosto pod še slabšimi pogoji kot odrasli delavci. Tega se včasih ne zavedamo dovolj dobro,« pove mlada muzejska vodnica Oja Mineja Šmid, še preden se preobleče iz kostuma litostrojske delavke. Podobno meni tudi njena sošolka Hane Krajnik Kralj: »Otroci so cenejši delavci kot odrasli, zato jih pogosto izkoriščajo, da čim manj denarja zapravijo za njihovo delo in zaslužijo čim več dobička. Grozno se mi zdi, da živimo v takem svetu. Nimajo vsi otroci takega otroštva, kot ga imamo mi v Sloveniji, in ko odrastejo, imajo zaradi slabih spominov še vedno težave.«
Na razstavi Otroci brez otroštva bodo do 25. maja predstavljeni sporočilno najmočnejši plakati na temo otroškega dela, ki so prispeli na njihov natečaj. »Pomembno je, da smo tako razstavo pripravljali otroci za otroke,« sporočajo mladi Trnovčani, ki so s pomočjo kiparja Mihe Kneza izdelali tudi kip otroka delavca Zhang Thong; ta trka na našo vest, saj so mnoga naša oblačila in igrače po svetu izdelale prav otroške roke.
Zmagovalni plakati natečaja, ki so jih izdelali v OŠ Dornberk, OŠ Franceta Bevka iz Ljubljane in v podružnični šoli Trje bodo aprila in maja na omenjeno problematiko opozarjali tudi na plakatnih mestih po Ljubljani.
