Vlada je dopolnila energetsko bilanco za leto 2016 in s tem Energetiki Ljubljana omogočila, da zaprosi za sredstva podporne sheme za obnovljive vire energije in soproizvodnjo električne energije. V Energetiki računajo, da jim bo iz sheme na voljo od 16 do 20 milijonov evrov na leto, s čimer bi v desetih letih, kolikor naj bi trajala podpora, poplačali skoraj 120-milijonsko naložbo v plinsko-parno enoto, ki bo nadomestila dva najstarejša bloka na premog in bo tako kot ta dva proizvajala toploto za daljinsko ogrevanje stanovanj in električno energijo. Postopki izbire dobavitelja opreme naj bi stekli, ko bo agencija za energijo izdala sklep o vključitvi v podporno shemo, kar naj bi se zgodilo pred poletjem.
Direktor razvoja v Energetiki Herman Janež pravi, da bi lahko kmalu zatem začeli postopke javnega naročanja. »Možno je, da bomo najprej naredili postopek predkvalifikacije in dobili kakovostne ponudnike z dovolj izkušnjami. Potem bi nadaljevali z glavnim razpisom. Računamo, da bi ponudnika lahko izbrali do pomladi 2018,« pravi Janež. Za projekt plinsko-parne enote so že v preteklosti pridobili okoljevarstveno, energetsko in gradbeno dovoljenje.
Plinsko-parno enoto v Energetiki nameravajo do leta 2020 zgraditi poleg premogovnih blokov, kjer imajo zanjo tudi prazno zemljišče. »Tamkajšnja premogovna bloka bosta leta 2020 stara 55 let. To je veliko več, kot je njuna življenjska doba. Tretji blok je mlajši in ostaja v uporabi še naprej, saj tam poleg premoga sežigamo tudi biomaso,« pojasnjuje Janež. Nadaljnje obratovanje tretjega bloka na premog tudi po dokončanju plinsko-parne enote pa je eden od glavnih očitkov okoljevarstvenikov.
Dr. Dejan Savić iz Greenpeacea pravi, da se jim zdi ob stoinvečmilijonski investiciji nadaljnje kurjenje premoga nesprejemljivo. »Če že gremo na plin, naj se premog opusti v celoti.« V Energetiki odgovarjajo, da bo plinsko-parna enota imela precej manjšo moč, kot jo imajo trenutni premogovni bloki, in da bi brez tretjega bloka bilo energije za ogrevanje premalo. »Do leta 2020 naj bi zaradi ukrepov učinkovite rabe energije odjem toplote padel na raven, ki jo zagotavljata novi plinski turbini skupaj s tretjim blokom na premog in biomaso. Ta bo te potrebe pokrival vsaj še do leta 2035,« pravi Janež. Po tem letu bi lahko v toplarni prešli samo na plin ali poiskali druge vire energije.
V Energetiki še dodajajo, da bi bilo tretji blok neracionalno opustiti glede na to, da so ga leta 2008 prilagodili tako, da lahko v njem hkrati s premogom kurijo tudi lesne sekance. »S prvotnih 67.000 ton na leto smo že prišli do več kot 100.000 ton lesnih sekancev na leto. Dejstvo, da v njem uporabljamo lesno biomaso, je torej pomembno, kot tudi to, da je ta blok hkrati najmlajši izmed vseh treh proizvodnih enot, zato njegova ukinitev v tem obdobju, ko ukinjamo bloka 1 in 2, še ni predvidena,« pravijo v Energetiki.
Skoraj polovica podpor sončnim elektrarnam
Naslednji očitek okoljevarstvenikov leti na podporo, ki naj bi jo Energetika dobila iz sheme za obnovljive vire energije in soproizvodnjo električne energije. »Nobenega argumenta ni za to, da bi subvencionirali plin. To ni ne nova ne posebej čista tehnologija. Zakaj torej redka sredstva za zeleno tehnologijo nameniti plinu, ko pa bi lahko občane spodbudili, da si na streho postavijo sončne celice ali celo občine spodbudili h gradnji vetrnih elektrarn?« se sprašuje Savić. Po podatkih ministrstva za infrastrukturo izplačana sredstva iz podporne sheme še zdaleč niso zanemarljiva, saj je Agencija za energijo lani izplačala kar 146 milijonov evrov podpor, trikrat toliko kot leta 2010. Že danes skoraj polovico vseh podpor prejmejo sončne elektrarne, ki pa proizvedejo četrtino vse električne energije iz podporne sheme.
S pomočjo podpornih shem se je pri nas in v tujini zgradilo že toliko sončnih elektrarn, vetrnih elektrarn in kogeneracij, da je trg preplavljen s poceni električno energijo. »Druge elektrarne lahko zato prodajajo električno energijo le po zelo nizki ceni. Kaj pa takrat, ko ni sonca ali vetra? Takrat so seveda konvencionalne elektrarne zaželene. V Nemčiji so zato določenim plinskim elektrarnam prepovedali zaprtje, saj je regulator presodil, da bi to ogrozilo stabilnost sistema,« opozarja Janež. Po njegovih besedah je ob trenutnih cenah električne energije brez podpor praktično nemogoče izpeljati naložbo v soproizvodno enoto ali elektrarno na obnovljiv vir.
Če v ljubljanski toplarni ne bi dobili sredstev iz podporne sheme, potem bi po Janeževih besedah morali razliko med proizvodnimi stroški za električno energijo in ceno na trgu, ki bi bila precej nižja, pokriti s prodajo toplote. To bi pomenilo podražitev ogrevanja za Ljubljančane.
Oskrba z lesno biomaso naj ne bi bila zanesljiva
Okoljevarstveniki problematizirajo tudi odločitev za plin. »Po našem mnenju bi bila sprejemljivejša rešitev soproizvodnja toplote in električne energije na odpadno biomaso,« pravi Savić. V Energetiki odgovarjajo, da če bi želeli uporabljati zgolj lesne sekance, bi potrebovali do osemkrat večjo količino lesnih sekancev kot zdaj. »V prvi vrsti bi se srečali z logističnimi težavami in s potencialno nezanesljivostjo dobave lesnih sekancev. Kljub temu da v Sloveniji radi govorimo, da imamo na voljo veliko lesa za energetske namene, se v Energetiki Ljubljana z vsakim razpisom za dobavo lesnih sekancev srečamo z realnostjo in ta je, da kljub temu da se na razpis odzovejo tako slovenski kot tuji dobavitelji, tudi slovenski dobavljajo lesne sekance iz Hrvaške ali Bosne.«
Naslednji problem je transport tolikšne količine biomase do toplarne, saj bi ta potekal po cesti. »Ravno tako ni naša pristojnost, da sodimo, zakaj dobave potekajo po cestnem transportu, če bi lahko ta potekal po železnici, a smo tudi tu soočeni z dejstvi, da je očitno železniški transport za dobavitelje predrag in da je les iz gozdov treba tudi do železnice pripeljati po cestni infrastrukturi. Ob logističnem vidiku in nakazanem okoljskem vidiku, ki izhaja iz prometa, velja imeti v mislih tudi okoljsko problematiko uporabe lesne biomase z vidika prašnih delcev, s katerimi se Ljubljana kot kotlina s slabo prevetrenostjo sooča predvsem pozimi,« poudarjajo v Energetiki, kjer so prepričani, da je plin z okoljskega vidika in vidika zanesljive oskrbe vendarle boljša rešitev od biomase.
