Vlada naj bi kmalu odločala o vključitvi projekta plinsko-parne enote v Termoelektrarni Toplarni Ljubljana (TE-TOL) v shemo za obnovljive vire in soproizvodnjo toplote in električne energije, ki jo prek položnic financirajo slovenska gospodinjstva. V desetih letih naj bi v Energetiki Ljubljana prek sheme glede na cene električne energije prejeli od 160 do 200 milijonov evrov; sredstva bi začeli črpati po letu 2020, ko naj bi bila plinsko-parna enota dokončana. Ta bo nadomestila dva več kot petdeset let stara premogovna bloka, tretji, kjer poleg premoga sežigajo še biomaso, pa naj bi ostal v uporabi.
Naložba v plinsko-parno enoto je ocenjena na več kot 120 milijonov evrov, nov razpis za dobavitelja za plinsko opremo pa naj bi v Energetiki objavili v kratkem. Tudi po prehodu na plin naj bi v termoelektrarni-toplarni v Mostah proizvajali toplotno energijo za ogrevanje stanovanj in električno energijo v soproizvodnji, ki je tako kot obnovljivi viri energije upravičena do podpore iz sheme. Iz nje naj bi pokrili razliko med proizvodno ceno in ceno električne energije na trgu, ki bo verjetno vsaj za tretjino nižja.
Manj za obnovljive vire
Na ministrstvu za infrastrukturo računajo, da bo po letu 2019 zaradi postopnega izključevanja starih proizvodnih naprav v shemi letno ostalo 19 milijonov evrov, ki bodo očitno namenjeni ljubljanski termoelektrarni-toplarni. V organizaciji Greenpeace opozarjajo, da bi vlada s podporo sklepu za fosilni vir energije v Ljubljani namenila dvakrat toliko podpore, kot je danes namenjamo za sončne in vetrne elektrarne, in da bi s tem denarjem lahko vsako leto postavili sedem vetrnic s po dvema megavatoma moči ali za dvajset megavatov sončnih elektrarn, ki bi pokrile potrebe do 7000 gospodinjstev.
»Subvencioniranje plina po letu 2020 je popolnoma nesprejemljivo z vidika doseganja ciljev pariškega podnebnega sporazuma pa tudi z vidika izvajanja operativnega programa ukrepov zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020, ki predvideva opustitev škodljivih subvencij,« opozarjajo v Greenpeaceu. Plin kot fosilni vir po njihovem mnenju dolgoročno ne more imeti prihodnosti. »Z uvajanjem nove fosilne infrastrukture in gradnjo nove fosilne elektrarne brez načrta, kako preiti na obnovljive vire, bosta Ljubljana in Slovenja še desetletja odvisni od fosilnih goriv, onemogočeno pa bo opuščanje fosilnih virov v skladu s pariškim podnebnim sporazumom,« opozarjajo okoljevarstveniki.
