Vse gre tako hitro, da ne morem povsem uživati v teh trenutkih. Ko se tekma konča, se že začnejo priprave na nove izzive. V zadnjem obdobju sem resnično dobil veliko novih izkušenj, kar mi daje nov zagon. Sem ambiciozen, zato želim doseči še več. V nogometu se lahko razmere hitro zasukajo, sam pa sem vedno verjel vase. Zdi se mi, da ste bili novinarji bolj presenečeni nad mojim vzponom, kot sem bil sam. V karieri nisem hotel prehitevati dogodkov. Želel sem si postopne poti, na kateri bom dobil dovolj priložnosti za dokazovanje.
Je bila Slovenija za vas premajhna?Ne bi rekel. V prvi ligi sem v dresu Gorice igral pet let. Domovino sem zapustil kot odrasel in samostojen človek. Verjetno sem se pravilno odločil, da nisem vztrajal pri prezgodnjem odhodu v tujino, saj še nisem imel toliko izkušenj. V slovenski ligi sem odigral več kot sto tekem, bil sem tudi član mlade reprezentance. Ob prvem stiku s tujino sem se dobro znašel.
V Rusijo ste lani odšli ravno na zadnji dan prestopnega roka.Pred tem sem igral za romunski Dinamo, ki je velik klub z armado navijačev. Romunski mediji spremljajo Dinamo na vsakem koraku, zato je pritisk javnosti temu primeren. Za Dinamo sem odigral več kot petdeset tekem in si prislužil vpoklic v reprezentanco. Seveda sem se želel preizkusiti v boljši ligi. Nekaj povpraševanja zame je bilo že lansko zimo, vendar me je Dinamo želel zadržati. Tako je bilo tudi poleti, ko sem opravil priprave z Dinamom. Pripravil sem se, da bom ostal v tem klubu, kjer so mi namenili tudi vlogo kapetana, a se je nato vse zelo hitro obrnilo. Ko sem bil na reprezentančnem zboru, so me poklicali funkcionarji iz Dinama in mi sporočili, da je vse pripravljeno za podpis pogodbe z Rostovom.
Kakšen vtis ste dobili v Rusiji?Sprva nisem najbolje vedel, kam se podajam. Osredotočen sem bil na nogomet. Ruska liga je na visoki ravni, tudi igralci so kakovostni. Rostov si je zagotovil mamljivo igranje v ligi prvakov, kar je bil zame dodaten motiv.
Kakšno je življenje v Rostovu?Rusi večinoma ne govorijo angleško. Prevladuje ruščina s cirilico, ki sem se jo sicer učil v šoli, vendar je to nekaj drugega kot v resničnem življenju. Ko sem v zadnjih letih menjal države, sem se moral vsakič privaditi na nov slog življenja, spoznaval sem nove ljudi, jezike, kulture…
To je privilegij uspešnih nogometašev.Res je. Obvladam že kar nekaj jezikov, kar je velika prednost, saj te ljudje bolj cenijo in lažje sprejmejo, če se znaš sporazumevati v več jezikih. Nihče ne pričakuje, da boš že prvi dan tekoče govoril tuji jezik. Pomembno je, da opazijo, da se trudiš in napreduješ.
V tej sezoni ste se pomerili z zvezdniki, kot so Fernando Torres, Robert Lewandowski, Zlatan Ibrahimović… Kdo vas je najbolj navdušil?Gre za izjemne igralce. Vsak od njih je naredil odličen vtis name. To so resnično profesionalci od glave do peta.
Ste imeli velike oči pred tako pomembnimi tekmami?Niti ne. Ko se tekma začne, moraš pozabiti, proti komu igraš. Osredotočen si samo na igro, motiv pa je izjemen. Vsak igralec se želi dokazati na tako velikem odru.
Z Ibrahimovićem sta imela verjetno najmanj težav pri komunikaciji.Tudi prijatelji so me spraševali, kako je igrati proti slavnemu Zlatanu. Kakšnih posebnih trikov ni uporabljal, tudi nobenega izpada ni imel. Bolj je bil jezen na svoje soigralce, saj jim je namenil kar nekaj krepkih.
Čutite pritisk v Rostovu?V tej sezoni smo odigrali že ogromno tekem. Mednarodni nastopi so pustili posledice na prvenstvu, kjer je prvi cilj uvrstitev na mesta, ki vodijo v evropska tekmovanja. Vedeli smo, da bo zahtevno, a sezone še ni konec.
Pričakujete vidnejšo vlogo v reprezentanci?Vsak igralec si želi igrati, vendar bo selektor sprejel odločitev, kdo bo v nedeljo na Škotskem začel v prvi minuti. Selektorjevo mnenje moramo spoštovati, pomembno pa je, da iztržimo ugoden izid.
In to je?Zmaga bi nas približala svetovnemu prvenstvu, remi pa prav tako ne bi bil slab. Pomembno je, da zadržimo drugo mesto v skupini in tekmece zadržimo na varni razdalji. Zagotovo imamo v reprezentanci dovolj kakovosti za nastop na prvenstvu.
