Družba Bežigrajski športni park je junija lani agenciji za okolje predala dopolnjeno vlogo za pridobitev okoljevarstvenega soglasja, v kateri je družba predvidela protihrupne ukrepe, ki pa bodo gradnjo na območju Plečnikovega stadiona raztegnili na 89 mesecev oziroma na več kot sedem let. Agencija za okolje za zdaj še ni odločila o izdaji soglasja.
»Nehvaležno je napovedovati konec postopka«
Z agencije za okolje so pojasnili, da trenutno teče rok družbe Bežigrajski športni park, da se opredeli glede pripomb in navedb stranskih udeležencev v tem postopku. Dodali so, da je trajanje nadaljnjega postopka odvisno od odgovora Bežigrajskega športnega parka, a da je načeloma postopek v sklepni fazi. »Še vedno pa je nadvse nehvaležno napovedovati natančnejši čas odločitve,« so zatrdili na agenciji za okolje.
Medtem ko Bežigrajski športni park čaka na okoljevarstveno soglasje, za katero je zaprosil že decembra 2007, pa se mnogi še vedno ukvarjajo z vprašanjem, kako bodo Pečečnikovi načrti na tem območju posegli v Plečnikov stadion, ki je spomenik državnega pomena. Društvo arhitektov Ljubljana je nedavno organiziralo tudi okroglo mizo, s katero so želeli odpreti debato o alternativnih rešitvah za Plečnikovo dediščino na stadionu.
V pričakovanju nove okrogle mize s Pečečnikom
Karmen Stariha, predstavnica stanovalcev Fondovih blokov, ki Pečečnikovim načrtom na Plečnikovem stadionu nasprotujejo, je predlagala, naj država Pečečniku v zameno za Plečnikov stadion ponudi enakovredna zemljišča, kjer bi lahko uresničil svoj komercialni interes. »Država potem Plečnika dobi nazaj, ga obnovi in ohrani v izvorni obliki,« je končala Starihova. Kaja Lipnik Vehovar iz Društva arhitektov Ljubljana pa je temu dodala, da je bil Plečnikov stadion v izhodišču zasnovan kot športni park odprtega tipa in da bi ga takšnega lahko po prenovi tudi ohranili. »Površine bi bile namenjene lokalnemu prebivalstvu in širši javnosti, uporabljale pa bi ga lahko tudi srednje šole za vadbo,« je povedala Lipnik-Vehovarjeva in dodala, da bi prenovljen in ohranjen stadion lahko občina uporabila kot začetno ali končno točko pri izvedbi Ljubljanskega maratona ali kot turistično zanimivost.
Ključna oseba – poslovnež Joc Pečečnik, ki je lastnik večinskega lastnika družbe Bežigrajski športni park – je manjkala. Po besedah predsednika društva arhitektov Jurija Kobeta je bilo Pečečniku zelo žal, da ni utegnil tako hitro priti iz ZDA. Dogovorili pa so se, da društvo predvidoma maja organizira še eno okroglo mizo, na kateri bo lahko sodeloval tudi Pečečnik.
Restavriranje bi stalo pet milijonov evrov
Sporne načrtovane posege na Plečnikovem stadionu lahko v tem trenutku ustavi le nov projekt oziroma nov vlagatelj z novim projektom, je zagotovil pravnik iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Borut Šantej. V tem primeru bi vlagatelj moral ponovno pridobivati kulturnovarstveno soglasje. Zavod Pečečniku že izdanega soglasja namreč ne more preklicati, prav tako pa nima omejenega roka trajanja. Kot je pojasnil Šantej, v času, ko je kulturnovarstveno soglasje pridobil Bežigrajski športni park, roka veljavnosti niso mogli postavili, ker takrat zakon tega ni dovoljeval.
Generalni konservator Robert Peskar je zagotovil, da zavod za varstvo kulturne dediščine podpira tudi morebitne druge ideje prenove stadiona, če so realne in bi se lahko začele v razmeroma kratkem času. Poudaril pa je, da se je pravna zaščita Plečnikovega stadiona »zgodila 20 let prepozno« in da je zavod že pred desetletji dajal pobude za zaščito. V zavodu so povedali, da so občini pobudo za razglasitev Plečnikovega stadiona za spomenik lokalnega pomena poslali maja 2003 in aprila 2005, vendar občina obakrat ni izpeljala postopka za razglasitev spomenika lokalnega pomena.
Po izračunih zavoda, s katerimi je postregel Peskar, bi restavriranje Plečnikovega stadiona stalo okrog pet milijonov evrov. »Če bi ta denar vzeli iz sredstev za prenovo spomenikov, potem štiri leta ne bi mogli prenavljati nobenega drugega spomenika,« je Peskar pojasnil, kako majhna sredstva imajo na voljo. Dodal je, da bi po restavraciji stadion potreboval še upravnika s programom in 150.000 evri na leto, ki bi jih potreboval za upravljanje.
