Zamisel o eAsistentu se je razvijala postopno. Začela sva sodelovati s profesorjem informatike na Gimnaziji Franceta Prešerna Klemenom Urankarjem. Naše izhodišče je bil excel, vendar smo ga hitro nadgradili. Najbolj pa nas je motiviralo dejstvo, ko je profesor Urankar dokazal, da so se izostanki dijakov od pouka zmanjšali, ko smo z uporabo naše aplikacije starše sproti obveščali o izostankih njihovih otrok. Naša pot se je začela pred sedmimi leti, prva šola, v katero smo vpeljali eAsistenta, pa je bila prav Gimnazija Franceta Prešerna (nekdanji ESIC). Danes ima eAsistenta 80 odstotkov slovenskih osnovnih in srednjih šol. V zadnjem času se intenzivno širimo v avstrijske šole, trenutno smo tudi v fazi širjenja na francoski trg.
Kako bi predstavili eAsistenta in v čem vidite njegove prednosti?eAsistent je orodje, ki pomaga staršem, učiteljem, dijakom, šoli. Staršem pomaga spremljati šolanje njihovega otroka. Gre za spletno orodje, na katerem starši lahko spremljajo ocene, izostanke, domače naloge, potrebne izboljšave, pohvale ipd. Poleg tega je za starše na voljo učinkovito SMS- ali e-obveščanje, da lahko pravilno motivirajo svojega otroka in ukrepajo takrat, ko je treba. Olajša pa delo tudi učiteljem, saj odpravlja nepotrebno administracijo. Na šoli se tako postavi sistem, ki omogoča upravljanje vseh ključnih procesov. Naše poslanstvo je, da razvijemo osebnega elektronskega eAsistenta za vse ključne deležnike izobraževanja, ki bo pomagal izpolnjevati njihovo poslanstvo.
Svoje začetno delo ste v zadnjem času nadgradili z aplikacijo za pametne telefone, ki jo uporabljajo dijaki. Marsikomu se zdi, da z uporabo teh aplikacij mladi postajajo še odvisnejši od pametnih telefonov. Digitalizacija je v današnjem svetu nujna, pa vendarle, kdaj menite, da že prehaja v odvisnost?Zelo tanka je črta med tem, ali uporabljaš ali zlorabljaš tehnologijo. Definitivno se moramo mi, ki tako tehnologijo razvijamo, zavedati, kaj to pomeni, še posebej za mladostnike. Upoštevati moramo tudi, da se svet spreminja in z njim načini komunikacije. Včasih so ljudje v svojem življenju komunicirali s stotimi ljudmi, danes lahko komuniciramo s stotimi v enem dnevu. To pomeni, da je tudi način komunikacije nekoliko drugačen. Naš namen ni, da postanejo naši uporabniki odvisni od novih tehnologij, temveč da jim olajšamo delo pri izpolnjevanju njihovega poslanstva. Tudi ni naš namen, da bi odstranjevali osebno komunikacijo, mi želimo komunikacijo spodbuditi v primerih, ko ni osebne komunikacije. Tehnologijo je treba uporabljati tako, da nam olajšuje in izboljšuje kakovost življenja, ne pa da nam ga z zlorabo poslabšuje. Pri tem gre predvsem za ozaveščanje mladih. V tem trenutku se pogovarjamo o mobilni tehnologiji in SMS-sporočilih, morali pa bi se o tem, kar prihaja. Recimo to, da se bo raven življenja spremenila, prihaja virtualna realnost.
Kako vidva komunicirata s svojimi prijatelji? Imata veliko virtualnih prijateljev? Kaj bi svetovali mladim glede uporabe novih tehnologij?Po facebooku, messengerju, telefonu, odvisno od tempa dela, potreb. Miha ima, glede na to, da je bolj analogen tip človeka, rad aplikacije, kot so snapchat, instagram ipd. Jaz imam tehnologijo zelo rad, razvijam in uporabljam jo, vendar te aplikacije uporabljam samo toliko, da spremljam, kaj se dogaja. Sem pasiven uporabnik facebooka. Mladim bi svetoval, naj uporabljajo tehnologijo pametno in naj ne postanejo odvisni od nje, toda to je najlažje reči. Toliko časa, kot si vzamejo na dan za facebook, snapchat in podobno, naj si vzamejo tudi zase.
Danes eŠola, kot se imenuje vaše podjetje, zaposluje več kot 30 ljudi in sodeluje tudi z zunanjimi sodelavci. Kako skrbite za varnost podatkov?Ključna zadeva je seveda varnost podatkov. Podatki, ki jih ima šola v eAsistentu, so desetkrat bolj varni, kot so podatki v fizični obliki. Varovanje je trojno: fizično, tehnično in strojno. Že prvi vnos podatkov gre skozi šifriran tunel, do katerega lahko vstopa samo uporabnik. Brez uporabniškega imena in gesla ne moreš vstopiti v bazo. Za vsak dostop se beleži revizijska sled. To pomeni, da natanko vemo, kdo je odprl profil, iz katerega IP-ja in kdaj. Dodatno imajo na šolah organizirano tako, da samo tiste osebe, ki imajo pooblastilo do določenih podatkov, lahko te podatke vidijo. V začetku je bilo med učitelji kar veliko skeptičnosti, ali je orodje varno ali ne. Izzivov, ki smo jih morali rešiti, je bilo sprva veliko. Vprašanje je bilo tudi, ali bodo učitelji eAsistent sploh uporabljali, v učilnicah ni bilo računalnika in podobno. Smo pa ujeli ravno pravi čas, da se je zadeva razcvetela; če bi recimo začeli tri leta prej, ne vem, ali bi nam uspelo, saj bi bil problem tudi dostopnost interneta.
Kakšna izobrazba je potrebna, da postaneš del kolektiva eŠole?Povprečna starost našega kolektiva je 26 let. Večini je to prva zaposlitev. Imajo pa naši sodelavci zelo različno izobrazbo. Sodelujemo s študenti, računalničarji, tehniki, jezikoslovci, ekonomisti, celo z dijakom. Bolj kot izobrazba so pomembne osebnostne lastnosti in kompetence. Pomembne so sposobnosti ljudi, njihove delovne navade, saj se je vsega drugega mogoče naučiti in se prilagoditi. Jaz sem doštudiral ekonomijo, Miha pa je pridobival znanja tako na elektro kot tudi na ekonomski fakulteti.
Kakšni so vaši cilji za prihodnostin kaj vaju je na vajini poslovni poti najbolj presenetilo?Naš cilj je, da do leta 2020 postanemo vodilni ponudnik v Evropi. Pokrivati želimo 45.000 šol in pomagati 17 milijonom učencev pri učenju in 1,5 milijona učiteljem. Razvoj gre predvsem v tej smeri, da pripravljamo aplikacijo snapnote, ki bo učencem pomagala pri pospešenem učenju. Prototip je že razvit in tudi založniki so že pripravljeni nadgraditi učbenike. Naša ekipa se že uči, drugo leto pa imamo namen aplikacijo ponuditi učencem.
Trudimo se razviti tudi pripomočke za učitelje. S tem bi se učitelji lahko prilagodili generacijam, ki prihajajo v šole, saj se premalo zavedamo, da se generacije spreminjajo skupaj s tehnologijo. Želimo, da eAsistent postane most, ki povezuje različne generacije učencev in učiteljev. Pri našem delu nas je najbolj presenetila potrditev, da če vztrajaš in delaš, se ti obrestuje. Seveda so bili tudi padci, ko smo pomislili na to, da bi prenehali delati, da je situacija brezizhodna; ljudje ti hitro povedo, da s tem pa res ne moreš uspeti, ampak šli smo tudi skozi to. Midva sva zelo velika ega in zlagal bi se, če bi rekel, da uspeha nisva pričakovala. Igrava igro, v kateri vztrajava in v kateri hočeva zmagati. Mislim, da je to nekaj, kar nam je omogočilo, da smo zdaj tu, kjer smo.
