Daljinsko ogrevanje je cenovno eden najučinkovitejših ukrepov za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, a ker nima politične privlačnosti obnovljivih virov energije oziroma boja proti podnebnim spremembam, nihče ne vlaga vanj in se nič ne premika, je pred časom za Dnevnikov Objektiv pojasnjeval Wolfgang Dirschauer, vodja oddelka za podnebno politiko pri energetskem koncernu Vattenfall. Govoril je o Nemčiji, a njegove besede bi lahko veljale tudi za Slovenijo. Čeprav količine dobavljene toplote iz sistemov daljinskega ogrevanja naraščajo, število uporabnikov teh sistemov upada. Samo v treh letih se je njihovo število zmanjšalo kar za tretjino. »Poglavitni vzrok za to je prehod odjemalcev na druge, cenejše vire oskrbe s toploto,« ugotavlja Javna agencija RS za energijo.
Problematično ni le upadanje števila uporabnikov daljinskega ogrevanja, temveč tudi energenti, iz katerih toplarne in elektrarne proizvajajo daljinsko toploto. Kajti iz premoga še vedno pridobijo več kot polovico (55 odstotkov) energije, sledi zemeljski plin s 25,7-odstotnim deležem, medtem ko imajo obnovljivi viri energije (OVE) po zadnjih podatkih agencije za leto 2015 zgolj 16,2-odstotni delež.
Še vedno preverjajo metodologijo
Kaj to pomeni za podnebno-energetske cilje, ki si jih je tudi pod taktirko Bruslja na področju daljinskega ogrevanja v akcijskem načrtu za obnovljive vire energije (AN OVE) zadala Slovenija? Oblast tega natančno ne ve. Agencija za energijo je sicer izdelala metodologijo za spremljanje napredka pri uresničevanju postavljenih ciljev, a izračune medtem, ko je mimo že več kot polovica programskega obdobja, še vedno preverja in jih bo v kratkem predstavila distributerjem toplote. »Po tem jih bomo objavili na spletni strani agencije,« so obljubili.
Na ministrstvu za infrastrukturo se bolj kot s spremljanjem napredka pri izpolnjevanju zastavljenih ciljev ukvarjajo s pripravljanjem novih. Zaradi vrste sprememb, ki so jih v tem času prinesli novi energetski zakon, globalni in nacionalni zasuki v energetiki in gospodarstvu ter novi evropski podnebno-energetski cilji, so se na ministrstvu lotili posodobitve akcijskega načrta, so pojasnili. »Ko dobimo potrditev ministrstva za okolje in prostor o ustreznosti okoljskega poročila za AN OVE, bomo posodobljen dokument skupaj z okoljskim poročilom in drugimi prilogami posredovali v javno obravnavo. Predvidoma bo to v marcu,« so sporočili.
Po novem nič več podrobnejših podciljev
V posodobljenem načrtu infrastrukturno ministrstvo nič več podrobno ne opredeljuje podciljev, ker se odgovornim to ne zdi smiselno. »Ključne so usmeritve in spodbujevalne politike,« pravijo. Cilji na področju daljinske toplote bodo tako tisti, ki jih določa že energetski zakon. Ta pravi, da morajo distributerji do konca leta 2020 v svojih daljinskih sistemih vsaj polovico toplote zagotoviti iz obnovljivih virov ali iz odvečne toplote (iz industrijskih procesov), lahko pa namesto tega vsaj tri četrt toplote zagotovijo iz soproizvodnje (SPTE) ali s kombinacijo vseh treh omenjenih virov.
Doslej je država s šestimi razpisi v letih od 2009 do 2011 za daljinsko ogrevanje razdelila približno 22 milijonov evrov evropskega denarja. V novi finančni perspektivi 2014–2020 je za spodbujanje energetske izrabe lesa iz evropskih sredstev namenila 16 milijonov evrov, od katerih jih je z lanskim razpisom polovico že razdelila daljinskim sistemom. »V pripravi je nov razpis za preostalih osem milijonov evrov, ki bo predvidoma objavljen v prvi polovici letošnjega leta,« so povedali na infrastrukturnem ministrstvu in dodali, da namerava Eko sklad letos občanom razdeliti tudi pol milijona evrov nepovratnih subvencij za priključevanje starejših stanovanjskih stavb na daljinsko ogrevanje. Subvencije ne bodo smele preseči 1000 evrov na stanovanje oziroma 2000 evrov, če gre za stavbo na območju, degradiranem zaradi onesnaženega zraka (Zasavje, Ljubljana, Celje, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto in Kranj).
