Nemška kanclerka Angela Merkel se je včeraj v Washingtonu sestala z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Srečanje ni minilo brez zapletov. Ob uvodnem fotografiranju naj bi Trump zavrnil rokovanje z Merklovo, ki so si ga zaželeli fotografi. Javnost ugiba, ali je Trump vprašanje Merklove preslišal ali jo je enostavno ignoriral.
Kakor koli, po pogovorih med obema delegacijama – na nemški strani so bili tudi predstavniki avtomobilske industrije, ki se močno bojijo morebitnih carin – sta se sogovornika drug drugemu zahvaljevala za trdno prijateljstvo med državama in poudarjala skupne vrednote. Trump je bil še posebno zadovoljen zaradi obljube Nemčije, da bo zvišala svoje financiranje Nata na dva odstotka BDP in zaradi sodelovanja Nemčije v boju proti Islamski državi. Tudi nemška kanclerka je bila zadovoljna, da Trumpova administracija Nato vendarle vidi kot organizacijo izjemnega pomena.
Razhajanja pri prosti trgovini
Manj produktivni so bili očitno pogovori o prosti trgovini. Trump je dejal, da so prostotrgovinski sporazumi doslej bolj kot ZDA koristili drugim državam, tudi Nemčiji. Dejal je, da se je nemški administraciji uspelo vedno bolje pogajati kot pa ameriški. A to se bo, meni Trump, spremenilo. ZDA bodo, kot je dejal, postale tako močna država, kot v zgodovini morda še nikoli niso bile. Izpostavil je predvsem okrepitev vojske in industrijske politike, kjer je poudaril nemške uspehe v ohranjanju industrijskih delovnih mest v državi. Dejal je, da bo njegova administracija oblikovala takšno trgovinsko politiko, ki ne bo dobra le za ZDA, ampak za ves svet.
Merklova je uvodoma dejala, da je bolje, da se s predsednikom pogovarjata, kot pa da govorita drug o drugem, s čimer je bržčas merila na nekatere kritične izjave, ki jih je na njen račun v minulih mesecih izrekel Trump. Iz izjav obeh je bilo razbrati, da pri pogovorih o prosti trgovini velikega napredka nista dosegla. Medtem ko se je Trump otepal ocen, da je izolacionist, je Merklova poudarjala, da tudi sami podpirajo pravične trgovinske odnose, v katerih vsi zmagujejo. Sogovornika sta govorila tudi o konfliktu v Ukrajini in o izzivih migracij, pri čemer je Trump poudaril, da je imigracija pravica in ne privilegij, Merklova pa je med drugim dejala, da morajo biti nezakonite migracije ustrezno nadzorovane.
Trump: Nisem izolacionist
Trump niti tokrat ni mogel iz svoje kože in je eno od nemških novinark na novinarski konferenci zaradi vprašanja o njegovem odnosu do medijev zbadljivo označil za prijazno novinarko in kanclerki praktično vzel besedo pri odgovarjanju na vprašanja novinarke. »Ne vem, katere časopise berete, a to, da sem izolacionist, je dober primer lažnih novic,« je dejal Trump.
Nemška predsednica je v ZDA po ocenah mnogih nemških komentatorjev šla z nalogo prepričati Trumpa o pomenu proste trgovine, dobrih odnosov med ZDA in EU ter ovreči njegova stališča, da Nemčija izkorišča nizko vrednost evra na škodo ameriškega gospodarstva. Trump zaradi ocene, da trgovinska politika, kot trenutno velja, škodi ameriškemu industrijskemu delavcu, grozi z uvedbo carin na uvozne izdelke. A vprašanje je, ali se to dejansko lahko zgodi. Trump bi utegnil znova doživeti hladen sodni tuš, kar ne bi bilo prvič. Že dvakrat so ga sodišča ustavila pri omejevanju pravice do vstopa v državo za državljane nekaterih držav. Nemška ministrica na gospodarstvo Brigitte Zypries je odkrito spregovorila, da Nemčija takšnega ukrepa ne namerava mirno požreti, ampak bi lahko iskala pravico v okviru Svetovne trgovinske organizacije. Poleg tega bi se takšen ukrep utegnil ZDA s povračilnimi ukrepih drugih držav vrniti kot bumerang.
