V ZDA ni nenavadno, da novi stanovalec Bele hiše svoj prvi proračun kongresu predstavi v tako imenovani koščeni obliki z malo pravega »mesa« pri posameznih postavkah, a je med poročevalci s Kapitola obveljalo, da ga je Donald Trump do konca ogolil. Kongresna raziskovalna služba, ki je prebrskala arhiv za štiri desetletja nazaj, namreč ugotavlja, da je predlog proračuna za novo fiskalno leto s 53 stranmi po obsegu skoraj za polovico tanjši od tistega, ki ga je prvo leto predsedovanja predložil Jimmy Carter (101 stran), in le pri četrtini tistega, ki ga je spisala administracija Georga Busha mlajšega leta 2001 na 207 straneh.
Meso na proračunski kosti šele maja
Razlika med njimi je v samem osredotočanju. Trumpov proračun se posveča izrecno programom porabe, ki jo letno določi kongres, in dejansko obsega manj kot tretjino vse zvezne porabe. Tako se ne dotika obveznih izdatkov, kot so servisiranje zveznega dolga in programov, kakršna sta socialna varnost in Medicare, povsem zanemari javno porabo po fiskalnem letu 2018 in ne zajema nobenih projekcij o posledicah obljubljenega zmanjšanja davkov in zvišanja infrastrukturnih naložb na javne finance. Da je proračunski dokument samo osnutek in ne celovit dokument, je ob njegovi včerajšnji objavi pojasnil tudi Trumpov proračunski direktor Mick Mulvaney, ki je hkrati obljubil, da bodo podrobnejšega z vsemi podatki in napovedmi pripravili do konca maja. Analitiki se strinjajo, da tako koščen proračunski dokument ne daje razlage, kako namerava administracija trošiti davkoplačevalski denar, ampak predstavlja samo seznam rezov oziroma nagrad posameznim porabnikom.
Med tistimi, ki se jim obeta največje krčenje sredstev, je državna agencija za okolje (EPA) s kar 31 odstotki manj sredstev kot v zadnjem fiskalnem letu, pri čemer so na udaru njeni programi, povezani s klimatskimi spremembami ter varovanjem zraka in voda. Predlog predvideva zmanjšanje števila zaposlenih v njej za 19 odstotkov oziroma 3200 ljudi, kar predstavlja učinkovito izničenje pobud nekdanjega predsednika Obame pri varovanju okolja in omejevanju toplogrednih izpustov. Močno okrnjena so tudi predvidena sredstva za zunanje ministrstvo in agencijo za mednarodno pomoč (USAID), in sicer za 28 odstotkov. Ohranja se višina sredstev za izraelsko varnost, ki znaša 3,1 milijarde dolarjev, brez primerjave z dosedanjimi izdatki pa se zahteva 12 milijard dolarjev za t. i. nepredvidljive stroške operacij na vojnih območjih v svojevrstni posebni postavki, ki je na voljo obrambnemu in zunanjemu ministrstvu od časov afganistanske in iraške vojne. Zmanjšanje bo šlo tako na rovaš sredstev za Združene narode in klimatske programe ter mednarodno kulturno izmenjavo in samo zunanje ministrstvo. Posledično se je že oglasil državni sekretar Rex Tillerson, ki se mudi na azijski turneji. Dejal je, da raven stroškov ministrstva v minulih letih ni bila vzdržna in da z veseljem sprejema izziv, ki ga je s krčenjem za skupaj 25,6 milijarde dolarjev pred State Department in USAID postavil Trump.
Radodarnejši je novi ameriški predsednik, ko gre za Pentagon. Obrambnemu ministrstvu je namenil deset odstotkov več sredstev kot Obama v fiskalnem letu 2017, in sicer skupaj kar 574 milijard dolarjev. To je sicer manj, kot so že zahtevali nekateri njegovi republikanski kolegi v kongresu, vključno s šefi odborov za obrambo, a se Pentagon zaradi splošnih rezov javne porabe nima kaj pritoževati. Za 6,8 odstotka naj bi bila večja tudi sredstva ministrstva za domovinsko varnost z več denarja za lov in deportacijo nezakonitih priseljencev, hkrati pa Trump zahteva od kongresa 1,5 milijarde dolarjev za začetne projekte pri izpolnjevanju njegove obljube o zidu na mehiški meji, nato še nadaljnje 2,6 milijarde dolarjev v letu 2018 za samo gradnjo.
Blokiran tudi »razvodeneli« imigracijski ukaz
Ob šele začeti proračunski razpravi se zaostrujejo nasprotja med Trumpom in ameriškimi sodniki v zvezi z njegovim izvršnim ukazom o prepovedi vstopa državljanom nekaterih pretežno muslimanskih držav v ZDA. Iz odloka, ki naj bi začel veljati v sredo, je sicer Trumpova administracija umaknila Irak in dodala Sirijo ter ga po lastnih zagotovilih razvodenila v primerjavi s prvo verzijo, ki je sprožila zmedo na letališčih in odmevne proteste po vsej državi. Tudi tak ni prestal sodnega preizkusa in tokrat ga je blokiral zvezni sodnik na Havajih Derrick Watson. Edinega domorodnega havajskega zveznega sodnika v ZDA je na ta položaj pred petimi leti imenoval Barack Obama, pri razsodbi pa je sprejel obrazložitev, da je Trumpov ukaz diskriminatorski na verski osnovi in zato neskladen z ustavo. Watsonova blokada ukaza velja na celotnem ozemlju ZDA in jo lahko odpravi le prizivno sodišče v San Franciscu, ki je blokiralo prvi Trumpov ukaz. Če bo potrdilo tudi blokado drugega ukaza, Trump zagotavlja, da bo šla vlada z njim na vrhovno sodišče, ki pa je od smrti Antonina Scalie pred dobrim letom dni še vedno razdeljeno na štiri liberalne in štiri konservativne člane. Ker ni pričakovati, da bo vrhovno sodišče dobilo devetega, s strani Trumpa imenovanega sodnika pred morebitno obravnavo njegovega spornega izvršnega ukaza, bo v primeru neodločenega izida obveljala odločitev San Francisca.
