»Rezultat je skrb zbujajoč,« je 25-milijonsko izgubo UKC Ljubljana v lanskem letu komentiral Tomaž Glažar, predsednik sveta bolnišnice. Nekatera pojasnila bolnišnice in generalnega direktorja Andraža Kopača so člane sveta prepričala, a še vedno zaznavajo tudi nepravilnosti in prostor za boljše poslovanje (pogovor s Kopačem objavljamo v jutrišnjem Objektivu).
Letos bo treba bolnišnico stabilizirati, je opozoril Glažar. Za zdaj hujših posledic slabega poslovanja še ni, a če se bo sedanji trend nadaljeval, bi lahko po njegovem v bolnišnici imeli celo težave pri izplačevanju plač zaposlenim.
Nered pri terjatvah
Od UKC Ljubljana pričakujejo tudi analizo, zakaj so bili pri krajšanju čakalnih dob v ortopediji in na nekaterih drugih področjih neuspešni. Razjasniti bo morala, v katerih primerih so za stanje odgovorna vodstva klinik, je pojasnil Glažar. Zmotilo ga je, da so v UKC Ljubljana »ves čas govorili, da programe presegajo, premalo pa so govorili o nedoseženih programih zdravljenja«. Tudi zato, ker niso opravili vseh dodatnih zdravljenj, za katera so se dogovorili z ministrstvom za zdravje in zdravstveno blagajno, so imeli v UKC Ljubljana lani nižje prihodke. Vseeno dajejo v svetu zavoda UKC Ljubljana Kopaču dodatno priložnost, da uredi delovanje bolnišnice.
Nujni bolniki, na katere se pri teh zaostankih sklicujejo v bolnišnici, imajo res prednost, se strinja Glažar. A poskrbeti je treba tudi za druge, je poudaril, k temu pa lahko pripomore boljša organizacija. Bolnišnica bi morala delo na primer naložiti tudi tistim, »ki naredijo premalo ali nič«. Glažar je izpostavil »skladiščnike v kravatah« (v bolnišnici je še vedno zaposlen skladiščnik Uroš Smiljić, osumljen posredovanja pri preskakovanju čakalnih vrst). Po njegovem je treba zahtevati tudi, da dajo od sebe več različni svetovalci, ki so jih zaposlili v ljubljanskem UKC.
Okostnjaki pa padajo tudi iz omar prejšnjih vodstev: okoli pet milijonov izgube gre na račun neurejenih odpisov terjatev v prejšnjih letih. O nekaterih dolžnikih, med katerimi so tudi samoplačniški pacienti iz tržne dejavnosti bolnišnice, niso zabeležili niti vseh podatkov, s pomočjo katerih bi lahko od njih zahtevali denar. Glažar je namignil, da bi lahko o odgovornosti nekdanjega vodstva presojalo tudi sodišče, svet zavoda pa je po njegovih besedah dobival prirejene informacije. V bolnišnici ovadb za zdaj ne nameravajo vlagati. Kako bodo ravnali, se bodo odločali potem, ko bo zaključena revizija nekdanjega poslovanja, je povedal Kopač.
Kolar-Celarčeva kaže na grehe Kopačevih predhodnikov
Letos bodo nadaljevali ukrepe za stabilizacijo, je napovedal. »Cilj je vzdržno poslovanje.« Med drugim bodo skušali nižati cene žilnih opornic in drugega materiala za zdravljenje. Hkrati pa upajo na dodate prilive. Trenutno kaže ravno nasprotno, saj se cene storitev, ki jih bolnišnicam za njihovo delo priznava zdravstvena blagajna, še znižujejo. Za zdaj lahko bolnišnica računa na vsaj del od 25 milijonov evrov, ki bodo letos namenjeni skrajševanju čakalnih dob. UKC Ljubljana po Glažarjevi oceni sicer ni med bolnišnicami, ki so v najhujših težavah: te so izrazite v bolnišnici Topolšica, kranjski porodnišnici in ptujski splošni bolnišnici. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je danes napovedala, da se bo sestala z vodstvi bolnišnic in člani njihovih svetov. Kakšne bodo naloge jim bo naložila na teh sestankih, še ni razkrila. V primeru UKC Ljubljana med vzroki za veliko lansko rekordno izgubo ministrica izpostavlja nerealne prikaze poslovanja v minulih letih, torej v obdobju Kopačevih predhodnikov.
