Ko so v zdravstveni blagajni šteli lanska zdravljenja v UKC Ljubljana, so ugotovili, da podatki bolnišnice o dodatnih operacijah ne držijo. V ljubljanskem kliničnem centru na primer trdijo, da so opravili vse operacije kile, za katere so se z ministrstvom za zdravje dogovorili v okviru enkratnega dodatnega programa za skrajševanje čakalnih dob. A po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so od 898 operacij kile, ki bi jih UKC Ljubljana lani plačali, tam opravili le 652.
Po zadnjih objavljenih podatkih pacienti v tej bolnišnici na »redne« operacije kile sicer čakajo skoraj 15 mesecev. Ko jih je treba opraviti hitro in bi morali biti po zakonu na vrsti v treh mesecih, pa lahko v ljubljanskem UKC pričakujejo slabih pet mesecev čakanja.
Nobene dodatne operacije kile – nič plačila
Največja bolnišnica je enkratni dodatni program razumela povsem drugače od preostalih, ki so se lani vključile vanj. Dodatne operacije in diagnostične postopke so šteli za opravljene, tudi če še niso izpolnili osnovnega načrta prednostnih zdravljenj, pri katerih zdravstvena blagajna bolnišnicam plača do desetino dodatnih operacij. Pri operacijah kile bi morali na primer že v teh osnovnih okvirih opraviti vsaj 828 posegov, da bi jim priznali še 70 operacij v enkratnem dodatnem programu. Glede na ugotovitve ZZZS niso v tem programu v UKC Ljubljana torej opravili niti ene dodatne operacije kile, zato zanje ne bodo dobili niti evra dodatnega denarja.
Zaradi manjkajočih operacij kile in drugih zdravljenj v okviru enkratnega dodatnega programa, ki jih niso opravili, so v ljubljanskem UKC po podatkih zdravstvene blagajne ostali brez 1,1 milijona evrov. Znesek je torej bistveno višji od pol milijona evrov, ki so ga v minulih dneh navajali v bolnišnici. Če upoštevamo še operacije, ki bi jih lahko opravili v okviru prednostnega programa, pa je bil UKC Ljubljana po trenutnih grobih ocenah ZZZS še ob dodatne dobre tri milijone evrov. Zaradi neopravljenih zdravljenj so bili v bolnišnici, ki jo vodi Andraž Kopač, skupno tako ob najmanj štiri milijone evrov.
Druge bolnišnice so nalogo opravile
Do dosedanjih pojasnil največje bolnišnice o tem, kako so šteli operacije, so na ZZZS skeptični. Ker so vse ostale bolnišnice svojo nalogo pravilno opravile, napačno razumevanje dodatnega programa za skrajševanje čakalnih dob toliko težje razumejo.
Druge bolnišnice so enkratni dodatni program, h kateremu so se zavezale, večinoma tudi v celoti izpolnile, so ugotovili. V novomeški splošni bolnišnici so na primer opravili vseh 92 operacij kile, za katere so se dogovorili, v jeseniški vseh 73, v slovenjegraški vseh 30 in v brežiški vseh 20.
Kot smo že poročali, v UKC Ljubljana trdijo, da so enkratni dodatni program opravili v celoti, razen pri koronarnih angiografijah (koronografijah) in operacijah kolena. V teh dveh primerih je k nižjemu številu zdravljenj po njihovih besedah prispevalo več dejavnikov: od jesenske stavke zdravnikov do respiratornih obolenj decembra, zaradi katerih je več bolnikov potrebovalo takojšnjo pomoč. Podrobnejša pojasnila, kaj je pripeljalo do razkoraka pri štetju zdravljenj, pa v bolnišnici še pripravljajo.
