Blejsko pletnjarsko pristanišče Mlino ponovno sameva. Znamenite pletnje tokrat niso na kopnem kot ob lanskem protestu pletnjarjev zaradi spora z blejsko nadškofijo. Ker pristanišče skupaj z okolico in bližnjo cesto ter avtobusnima postajališčema prenavljajo, turiste avtobusi namesto na Mlino vsak dan pripeljejo do Veslaškega centra, od tam pa jih iz začasnega pristanišča pletnjarji odpeljejo do otoka. »Tisti, ki pridejo z rednim avtobusom, se lahko do otoka odpeljejo z redno progo, ki izpod kavarne Park vozi po voznem redu,« pojasnjuje Marjan Žvegelj iz blejskega čolnarskega združenja Pletna.
»Paketno povezavo z avtobusnim prevozom in prevozom do otoka ter njegovim ogledom smo ponovno vzpostavili pred enim tednom in turisti v Ljubljani so zelo navdušeni. V enem tednu smo prodali okoli 100 takšnih paketov,« pravi Matija Jeras iz Avtobusne postaje Ljubljana. »Pletnjarji komaj čakamo, da se vrnemo v domače pristanišče, na Mlino. Novih pridobitev in ureditve pristanišča se zelo veselimo,« odkrito priznava Žvegelj.
Temna senca kraja bo postala njegova svetla točka
Celovite prenove tega dela Bleda se je lotila občina – cestni del jo bo stal okoli 100.000 evrov, še enkrat toliko pa prenova pristanišča in njegove okolice, pravi direktor blejske občinske uprave Matjaž Berčon. »Urejamo obe avtobusni postajališči, ki sta za marsikaterega obiskovalca Bleda prvi stik s tem krajem. Obnavljamo pa tudi državno cesto, ki je v zelo slabem stanju. Končno bodo obiskovalci dobili tudi prehod za pešce in pločnik, tega doslej tam ni bilo,« našteva Berčon. K večji varnosti vseh bo prispevalo tudi manjše parkirišče za avtobuse, ki bodo na izlet s pletnjo pripeljali turiste, zdaj so se ustavili kar ob cesti ter ovirali promet in nenamerno spravljali v nevarnost tudi obiskovalce.
Načrte za prenovo pristanišča so Blejci uskladili tudi s pletnjarji in z direkcijo za vode ter pri tem upoštevali občinske odloke in veljavne smernice. »Del denarja za prenovo pristanišča gre tudi iz plovbnih pristojbin, ki smo jih prvič začeli pobirati lani, namenjene pa so predvsem urejanju in vzdrževanju infrastrukture,« pojasnjuje Berčon. Okolico prenovljenega pristanišča in cestne infrastrukture bo tako kmalu namesto blata ponovno krasila urejena zelenica. »Priznavamo, da temu delu Bleda v zadnjem času nismo posvečali veliko pozornosti, saj smo načrtovali obnovo. Zdaj se bodo temne sence podobe Bleda končno primerno uredile,« je navdušen direktor občinske uprave.
Korejci zavzeli Bled
Pletnjarji imajo kljub začasni lokaciji v Mali Zaki že zdaj polne roke dela. »V teh mesecih je na Bledu največ azijskih turistov, ki so v zadnjih nekaj letih že stalnica. Zaradi njih pravzaprav sezono začenjamo mnogo prej, kot smo bili vajeni. Včasih se je začela šele maja, letos smo na otok vozili tudi pozimi,« je zadovoljen Žvegelj. Župan Bleda Janez Fajfar podobno kot hotelirji med turisti v zadnjem času opaža mnogo Korejcev.
»V Južni Koreji je skorajda na vsakem vogalu oglas za Bled,« pravi. Poudarja pa tudi varnost turistov, ki se bo po obnovi območja Mlina močno povečala. »Zadnja nesreča tovornjaka hruške, ki se je prevrnil ob jezeru, je bila skorajda usodna za skupino japonskih turistov. Na srečo se je vse srečno končalo. A če se ne bi, bi zaradi majhnosti naše države dogodek metal slabo luč na vso Slovenijo,« je prepričan.
Trinajstega aprila, ko naj bi se dela končala, bodo veseli tudi vozniki osebnih in tovornih vozil. Ti morajo zdaj na Mlinem na prosto pot po enem voznem pasu izmenično čakati pri semaforju, kar jim predvsem vožnjo proti Bohinju ob koncih tedna močno podaljša.
