Če bo jutro enako pametno kot večer, je populizem na Nizozemskem dobil precejšen udarec. Po vsem, kar so ankete zakuhale lani v ZDA in Veliki Britaniji, velja biti do po zaprtju volišč objavljenih rezultatov vzporednih volitev na Nizozemskem previdno zadržan. Toda če se vendarle pokažejo kot dober približek resničnega rezultata, ki naj bi bil znan dan po volitvah, je Ljudski stranki za svobodo in demokracijo VVD premierja Rutteja uspel dvojni veliki met.
Zmagala bi z osvojenimi 31 sedeži in slavila velik uspeh, čeprav bi to pomenilo deset sedežev manj, kot jih ima v parlamentu zdaj, medtem ko bi jih imela njena glavna konkurentka Stranka za svobodo PPV Geerta Wildersa devetnajst ali štiri več kot doslej, pa bi vseeno obveljala za poraženko. Predvolilne ankete so pač kazale manjšo razliko, še decembra lani celo zmago Wildersa. Zato bi si ob razpletu, kot ga napovedujejo vzporedne volitve, oddahnili vsi v Evropi, ki svarijo pred pohodom desničarskega populizma, potem ko je lani v ZDA zmagal Donald Trump, še pred tem pa zagovorniki brexita.
Vzporedne ankete tudi napovedujejo, da bo v parlamentu trinajst strank. Rutteja bi tako hitro po slavju čakala naporna koalicijska pogajanja, v vlado pa bi moral zvabiti še naj-manj štiri stranke. Med njimi bržkone ne bi bilo laburistov, ki so jih volilci za sodelovanje v vladi »nagradili« s kar 29 sedeži manj kot doslej, česar ne bodo preveč veseli nikjer v usihajoči evropski levici.
Volilni molk? Kaj je to?
»Vzemite, vzemite, tudi če ne morete voliti,« je aktivistka zelene stranke Groenlinks pred glavno amsterdamsko postajo molela letak s fotografijo voditelja Jesseja Klaverja, mlade nizozemske politične zvezde, ki so ga krstili za evropsko inačico kanadskega premierja Justina Trudeauja. Na trgu je mrgolelo v zelene jopiče oblečenih aktivistov, kar je zgovorno pričalo o tem, kako je na Nizozemskem z volilnim molkom: ne poznajo ga in se kvečjemu čudijo razlagi, kaj naj bi to bilo. Zaradi tega je volilna kampanja potekala do zadnjega diha, vse do zaprtja volišč ob 21. uri, ko se je pričakovalo prve rezultate, ki so izmerili vmesni čas populizma v Evropi pred volitvami v Franciji in Nemčiji.
Šlo je tudi, a ne samo za populizem
Nekateri volilci so se dobro zavedali, da je Nizozemska pod drobnogledom tujine, in ni jim bilo vseeno. Chris Van Nuts se je volilne izbire lotil zelo načrtno. »Naredil sem ožji izbor treh strank, ki so mi najbližje, in na koncu taktično izbral VVD,« je rekel, misleč na stranko aktualnega premierja Rutteja. »VVD ima namreč največ možnosti, da premaga Wildersa. Tudi če bo prvi, verjetno ne bo mogel sestaviti vade, toda nočem, da zmaga, saj je pomembno tudi to, kako svet gleda na Nizozemsko,« je dejal, potem ko je oddal glas na volišču v osnovni šoli na obrobju središča Amsterdama.
Vendar to seveda ni bil edini in morda sploh ne prevladujoči volilni dejavnik za Nizozemce. Tujina je že lahko pozorna skoraj izključno na Wildersa, a doma imajo volilci pred očmi konkretna gospodarska, socialna in družbena vprašanja ter to, kako bo politično usmerjena nova vlada. »Prvič v življenju sem volil za Socialdemokratsko delavsko stranko, ker nočem, da imamo znova desnosredinsko vlado, ampak da se nekoliko pomakne v levo. Izgubljamo tradicijo evropske socialne države, morali bi jo vrniti v tek in bolj poskrbeti za ljudi,« je dejal volilec Paul Verstraeten. Bonne Kerstens je imela denimo pred očmi zelo konkretno vprašanje: »Želim, da so na razpolago socialna stanovanja za najem po normalni ceni,« je rekla in povedala, da je za majhno stanovanje v središču Amsterdamu treba odšteti od 1000 do 1500 evrov najemnine na mesec.«
Ne Rusija, tokrat glavna Turčija
Vodja komisije na volišču v ulici Nieuwe Looierstraat je popoldne razlagal, da je volilna udeležba precej visoka (sodeč po vzporednih volitvah kar 81-odstotna), zato jih očitno čaka nekaj več dela, ko bodo ob devetih zvečer zaprli volišče. »Vsebino skrinjice bomo stresli na tla in šteli,« je rekel. Ročno. Nizozemska je v preteklosti ponekod uporabljala naprave za elektronsko štetje glasov, tokrat ne. »Varnostni pomisleki,« je rekel šef komisije, misleč na bojazen, da bi kdo vdrl v elektronske sisteme. Govori se seveda predvsem o Rusiji, potem ko so jo za vmešavanje v volitve obtožili v ZDA in so tudi nekatere evropske vlade začele opozarjati pred nevarnostjo.
Toda na Nizozemskem je bila pred volitvami aktualna druga država – Turčija. Ta se je zapletla v spor z nizozemskimi oblastmi, ker so turškim politikom prepovedali shode med tu živečimi Turki pred aprilskim ustavnim referendumom. »Turke, ki živijo tu in so protestirali v Rotterdamu (kjer je prišlo do spopadov s policijo), bi moralo zanimati, kaj govori Nizozemska, ne kaj govori Turčija. Ne zdi se mi prav, da njihovi ministri hodijo sem širit svojo predvolilno kampanjo. Vendar je bilo to verjetno taktično in načrtno, saj koristi Ergdoanu, a verjetno tudi Wildersu in Rutteju,« je dejal van Nuts. Masja de Koning pa na to gleda drugače: »Ni mi jasno, zakaj turški ministri niso smeli sem. Zdelo se mi je preostro. Ne razumem, zakaj je za nas to tako pomembno, da nekomu ne pustimo vstopa v državo.«
