Po ponovni izvolitvi Donalda Tuska za predsednika evropskega sveta je sedemindvajseterica brez Velike Britanije poskušala pokazati enotnost. Nezadovoljstvo Poljske, ki je po Tuskovi izvolitvi blokirala sprejete sklepe vrha, zaradi česar so morali biti objavljeni kot izjava malteškega predsedstva, se je nadaljevalo tudi ob iskanju smeri Evropske unije v prihodnje. Poljska premierka Beata Szydlo se je udeležila včerajšnje razprave, na kateri je predsednik komisije Jean-Claude Juncker predstavljal pet scenarijev prihodnosti EU. Toda po zasedanju je bilo še vedno čutiti zamere zaradi Tuskove ponovne izvolitve. Oblikovanje besedila deklaracije ob 60. obletnici podpisa rimske pogodbe ne bo lahko, je napovedala premierka in dodala, da ne namerava sprejeti takšnega besedila, ki bi razdelilo Evropo. V mislih je imela koncept Evrope več hitrosti, ki naj bi ga zdaj vnesli še v deklaracijo ob slovesnosti v Rimu.
V kolikšnem obsegu se utegne v deklaraciji zrcaliti vse bolj prisotna zamisel o Evropi več hitrosti, po kateri bi se države z že danimi pogodbenimi možnostmi poglobljenega sodelovanja povezovale v manjše kroge, je še odprto. Usklajevanje o besedilu deklaracije, ki naj bi konec marca evropskim državljanom ponudila nekoliko jasnejšo vizijo evropske prihodnosti, bo potekalo v preostalih dveh tednih do slovesnosti v Rimu. Po napovedih italijanskega premiera Paola Gentilonija naj bi se v kratki deklaraciji osredotočili predvsem na skupne cilje EU glede varnosti, gospodarstva, socialnega varstva in obrambe.
Pogodb ne bodo spreminjali
Da obstajajo jasne razlike med državami članicami glede prihodnosti EU, ni skrival niti predsednik evropskega sveta Tusk, pa čeprav je dejal, da je glavni cilj EU okrepiti medsebojno zaupanje in enotnost. Četverici velikih držav (Nemčija, Francija, Italija in Španija), ki se zavzemajo za Evropo več hitrosti v okviru obstoječih pogodb, stoji nasproti višegrajska četverica (Poljska, Češka, Slovaška in Madžarska), ki v tem konceptu vidi delitev na več in manj vredne države članice.
Juncker je opazil, da zamisel o Evropi več hitrosti, ki se zrcali tudi v enem izmed scenarijev komisije, po oceni nekaterih držav članic vzpostavlja novo železno zaveso med zahodom in vzhodom. »To ni bil namen bele knjige,« je zatrdil Juncker. »Tisti, ki bodo želeli tesneje sodelovati, bodo lahko. Ne želimo spreminjati pogodb. Danes veljavne pogodbe bodo veljale še naprej. Vse države se bodo udeleževale razprav. Tiste, ki se ne bodo hotele povezovati hitreje, pa ne bodo glasovale. Tako je že zdaj.« Različne skupine ne nastajajo zgolj med državami, ki imajo evro ali so del schengenskega območja, temveč tudi znotraj evrske skupine, kjer deseterica podpira uvedbo transakcijskega davka, preostali pa ne, je pojasnjeval predsednik komisije. Države Beneluksa, ki sicer tudi podpirajo Evropo več hitrosti, so višegrajsko četverico povabile na pogovore o prihodnosti Evrope, na katerih naj bi jim po besedah luksemburškega premierja Xavierja Bettela jasno sporočili, da je Evropa lahko močna le skupaj.
