Kakšnih 12,9 milijona volilnih upravičencev na Nizozemskem bo imelo danes možnost oddati glas na parlamentarnih volitvah, ki državi spet obetajo strankarsko pisan parlament. Glavno vprašanje pred volitvami, ki so na Nizozemskem vedno ob sredah, je, ali bo zmagala desna liberalna Ljudska stranka za svobodo in demokracijo premierja Marka Rutteja ali pa skrajno desna populistična Stranka za svobodoGeerta Wildersa.
Finale predvolilne kampanje je močno zaznamoval spor s Turčijo, ki je nastal, potem ko so nizozemske oblasti ministroma vlade v Ankari prepovedale, da bi imela predvolilne nastope med 400.000 Turki na Nizozemskem pred aprilskim referendumom o spremembah turške ustave. Ta spor se krepi vse odtlej – predsednik Recep Tayyip Erdogan je dejal, da je Nizozemska fašistična država in ostanek nacizma, v ponedeljek je Turčija prepovedala vrnitev v državo nizozemskemu veleposlaniku in prekinila stike med državama, včeraj pa je Erdogan obtožil Nizozemce, da so leta 1995 zagrešili »pokol« muslimanov v Srebrenici med vojno v BiH. Rutte je odgovoril, da gre za »zlonamerno prirejanje zgodovine«. Znano je, da nizozemske modre čelade v Srebrenici, enklavi OZN, niso zaščitile muslimanskih civilistov pred srbskimi enotami, ki so potem zagrešile pokol.
Spor politično koristi vpletenim na obeh straneh
Zdi pa se, da politično gledano spor trenutno ne škoduje nobenemu od najbolj izstopajočih političnih akterjev. Erdogan na sporu z zahodom utemeljuje kampanjo pred referendumom, ki bi mu, če bo uspel, prinesel bistveno večja pooblastila. Na drugi strani ankete kažejo, da sta se po začetku spora s Turčijo v anketah povzpela tako Rutte kot Wilders. Slednji je že ves čas protimuslimansko naravnan in bi prepovedal koran, gradnjo mošej in vstopanje muslimanov v državo. Odločen nastop proti Erdoganu pa je očitno koristil tudi Rutteju, ki je zaradi boja z Wildersom za desne volilce svojo retoriko pomaknil še nekoliko bolj desno od sredine. »Dogajanje okoli Turčije je očitno okrepilo njegov položaj voditelja,« je o Rutteju za AFP dejala direktorica inštituta Clingendael, Monika Sie Dhian Ho.
Rutte in Wilders sta se v ponedeljek sama pomerila na televizijskem soočenju, ki se je zaradi brexita najbolj vrtelo okoli vprašanja nizozemskega članstva v EU. Wilders mu že dalj časa nasprotuje in zagovarja tako imenovani nexit, medtem ko Rutte svari pred korakom, ki »je goljufiva rešitev«. Sinoči so se na zadnjem soočenju pomerili še voditelji vseh osmih po anketah najmočnejših strank. Po predvidevanjih bi se jih v parlament lahko uvrstilo enajst, glede na to, da na Nizozemskem ne poznajo volilnega praga.
Nizozemski Justin Trudeau
In to soočenje ni bilo nepomembno, če gre verjeti ocenam, da je znaten del volilnega telesa tik pred zdajci še neodločen. Precej pozornosti v finišu tekme je dobil vodja levičarske stranke Zelenih, 30-letni Jesse Klaver, ki ga po nastopih in videzu primerjajo s kanadskim premierjem Justinom Trudeaujem. Tretje mesto se obeta Krščanskim demokratom, četrto pa sredinskim Demokratom 66 in obe stranki skupaj z Zelenimi bi tako lahko igrali pomembno vlogo pri sestavljanju vlade. Večina strank pravi, da je jasno le eno: nočejo v koalicijo z Wildersom, tudi če danes zmaga.
In prav to vprašanje, namreč ali lahko populist njegovega kova slavi v državi, kot je Nizozemska, bo danes v ospredju zanimanja političnih opazovalcev in drugih desnih populističnih strank v Evropi.
