Malo smo v skrbeh zaradi toplega vremena, saj bomo morali zagotovo pripeljati nekaj novega snega tako na strmino kot ravnino skakalnice. Letos smo imeli zelo mrzlo zimo, konec februarja in začetek marca pa sta nadpovprečno topla. Odjuga traja že kar nekaj tednov, kar je za Planico najslabša možnost. Dež je pobral veliko snega, saj imajo dežne kapljice osem stopinj Celzija. Za lažjo predstavo – to je približno tako, kot če bi vklopljen radiator pri osmih stopinjah Celzija postavili na sneg.
Množico navijačev vedno zanimajo rekordi. Ali Planica lahko »ukrade« rekord Vikersundu?V tem trenutku je meja za rekord zelo tanka, s pravim skakalcem in v izvrstnih razmerah pa verjamem, da je rekord mogoče postaviti. Spomnite se, kakšna razlika je bila v poletih Andersa Fannemela, ki je poletel 251,5 metra, in Petra Prevca pri daljavi 248,5 metra. Fannemel je imel kopico težav, Prevc pa je pristal v telemarku. Zato ocenjujem, da bi lahko padel nov rekord, morajo pa imeti skakalci dodaten veter v spodnjem delu skakalnice, saj nič ne pomaga, če je vzgonski veter pri odskočni mizi (pre)visok.
Konkurenca med tekmovalci je letos resnično velika. Lahko pričakujemo, da bo v Planici več kandidatov za dolge daljave?Na poletih se to običajno ne dogaja. Nikdar se ne zgodi, da bi bilo deset tekmovalcev sposobnih skočiti zelo daleč, saj so odstopanja precejšnja. Do rekordnih znamk lahko poletita dva ali trije tekmovalci. Vsakršen drugačen scenarij bi bil izjema.
Je Planica po prenovi prijaznejša naprava do skakalcev v primerjavi z drugimi letalnicami po Evropi?Po prenovi je Planica predvsem v zgornjem delu na mizi, ki skrbi za natančnost skokov, prijaznejša kot nekoč. V Planici nimamo več dvojnega loma, pri katerem je tekmovalce dobro premetalo. Naklon zaletišča je bil nekdaj pod kotom 37 stopinj, zdaj je dve stopinji nižji, kar pomeni, da je veliko lažje zajeti pravi položaj za dolg polet. Planica ima v spodnjem delu luknjo, zato letalci razmeroma enostavno poletijo do dvesto metrov. Tudi slabši tekmovalci začutijo zrak pod smučmi, kar pomeni, da lahko iz skoka izvlečejo dolgo daljavo. V Vikersundu, denimo, nastane problem, če bi vse tekmovalce spustili z istega zaletišča, saj bi bile razlike med daljavami velikanske.
Bo zaletno smučino v Planici pred taljenjem ledu tudi letos varovala vojska?Vojaki so prisotni do okoli desete ure, dokler sonce sije pravokotno na zaletno smučino, nato se umaknejo. Sicer bi se lahko pojavila površinska voda, zato je treba zaletno smučino pokrivati, da ostane led ves čas suh.
Še vedno veliko improvizirate pri organizaciji tekem?Temu ne bi rekel improvizacija, ampak domišljeni ukrepi. Pri improvizaciji vedno nekaj vlečeš iz rokava in ne veš natančno, kakšen bo izkupiček. Prvo leto po prenovi Planice smo res improvizirali, zdaj pa gre za stalne ukrepe.
Lani je bila Planica izjemna v vseh pogledih. Peter Prevc je pred množico navijačev slavil zmago v svetovnem pokalu, zanj je bila sezona rekordna. Ste pričakovali njegov padec forme?V vrhunskem športu se krivulja uspehov neprestano premika. Vprašajmo se, kaj bi bilo, če Peter Prevc na uvodni tekmi sezone ne bi padel. Morda bi zapadel v krizo šele prihodnjo sezono, ko bodo na sporedu olimpijske igre. Peter se je med sezono vrnil med najboljše, resda ne na tako vrhunsko raven kot lani, a kot razumem položaj v karavani, bo prihodnje leto veliko težje zdajšnjemu favoritu za veliki kristalni globus Stefanu Kraftu kot Petru Prevcu. Kraft je prvi favorit za osvojitev letošnjega velikega kristalnega globusa, tekem do konca zime ni več veliko, povrhu vsega pa tako konstantne forme nima nihče od njegovih konkurentov.
Zanimivo, kako skakalcev nič ne ustavi, ko ujamejo šampionsko formo.Na formo vpliva več dejavnikov. Med njimi je motorična priprava, prav tako pa tudi samozavest in psihični del skoka, ki se pri šampionih izboljšuje iz tekme v tekmo. Na začetku sezone so vsi v enakem položaju, kar je najbolj zanimivo pri skokih. V alpskem smučanju številke nekaj pomenijo, v skokih pa so se v večini primerov izkazale za breme. Na nedavni tekmi v Oslu so tekmovalci skakali v spremenljivih vetrovnih razmerah. Najboljši skakalci imajo tako močno samozavest, da se znajo prepričati, da jih veter ne bo sklatil.
Kaj bi morala narediti Planica, da bi naposled organizirala nordijsko svetovno prvenstvo?Že zdaj naredimo ogromno, saj imamo enega najlepših dogodkov v sezoni pod okriljem Mednarodne smučarske zveze (FIS). Po organizacijski plati ne moremo narediti kaj dosti, saj se konkurenca uči od nas. Pri izbiri države gostiteljice svetovnega prvenstva gre pravzaprav za politično odločitev FIS, ki ima v predsedstvu šestnajst članov. Dejstvo je, da bomo morali v prihodnje še bolj lobirati. Treba je igrati tudi na čustveno noto in opozoriti, da je Slovenija edina od velikih nordijskih držav, ki še ni gostila prvenstva. Vrhu FIS je treba zbuditi slabo vest in opozoriti, da kapital ni vsemogočen.
