Občina Podčetrtek je prejemnica zlatega kamna za leto 2017. Žirijo, ki je pred izborom nagrade premlela več kot 160.000 podatkov in v raziskavo vključila več kot petdeset kazalnikov razvojne uspešnosti, je prepričala s svojo potjo do uspeha. Po indeksu razvojne uspešnosti je Podčetrtek v zadnjih petih letih napredoval za 27 mest. Na robu Kozjanskega, ki je bilo pred nekaj desetletji sinonim za nerazvitost in revščino, danes pobira evropske nagrade za urejenost kraja.
»Ves ta razvoj se ni zgodil sam od sebe. Če je bil pravi premislek o identiteti kraja prvi dejavnik, je bil drugi dejavnik zelo dobra uigranost vseh vpletenih: občinske politike in uprave, razvojne lokomotive kraja – podjetja Terme Olimia, domačih podjetnikov in vseh drugih deležnikov,« sta odločitev utemeljila predsednik strokovnega sveta dr. Andrej Černe in vodja raziskave Zlati kamen mag. Robert Mulej. Poudarila sta, da gonilna sila pri razvoju Podčetrtka ni bil denar, temveč so bili to ljudje z dobro idejo in odprtostjo za sodelovanje.
Turistično presenečenje je Laško
Snovalci Zlatega kamna so letos posebno pozornost posvetili turizmu, kjer pa Podčetrtka ni med 20 najprodornejšimi turističnimi občinami. Izkazalo se je, da visoko kotirajo turistično razvite občine Ljubljana, Piran, Bled, zelo dobro pa jim po vseh kazalnikih konkurira Laško. Na visoka mesta so se uvrstila tudi nekatera presenečenja. »Najboljših praks ne najdemo le med najbolj uveljavljenimi turističnimi kraji – nekaj krajev s hitro rastočim obiskom bi lahko označili kot skrite potencialne uspešnice slovenskega turizma prihodnosti,« meni Mulej.
Glede na število novih turističnih postelj se turistično intenzivno prebujajo Ajdovščina, Kamnik, Brda in Jezersko, celovit napredek pa kažejo občine Divača, Ribnica na Pohorju, Ljutomer, Kranj in tudi Maribor. »Pri večini kazalnikov dosega Maribor zelo solidne vrednosti. To kaže, da napori mestnih oblasti in služb niso tako brez rezultatov, kot bi iz medijskega poročanja lahko sklepali,« pojasni Mulej. Učinkovit pristop k razvoju turizma so očitno ubrali v občini Ljutomer, skrita uspešnica Ribnica na Pohorju doživlja razcvet zaradi novega apartmajskega naselja s 300 posteljami, Divačo na zemljevid neodkritih uspešnic uvrščajo zasebna vlaganja v sobe, apartmaje in turistične kmetije.
Niso spali turisti, ampak delavci
Najbolj so število nočitev povečali v Ljubljani in na Bledu, na tretjem mestu pa je že občina Laško, ki je zaradi prenove Rimskih toplic v zadnjem času najbolj povečala delež turističnih postelj in število nočitev. Poleg tega je nove postelje tudi uspešno tržila. Tudi sicer so po izkoriščenosti ležišč daleč spredaj zdravilišča. V Dobrni, ki je na prvem mestu, so ležišča izkoriščena 70-odstotno, v povprečju pa je izkoristek vseh turističnih zmogljivosti v Sloveniji zgolj 10,6-odstoten. Med občinami z zelo dobrim izkoristkom prenočišč se je znašel tudi Šoštanj. A je podrobnejši vpogled pokazal, da tam postelj ne polnijo turisti, temveč delavci, ki gradijo šesti blok termoelektrarne.
Raziskovalci so ugotavljali tudi, ali so bila sredstva, vložena v nova prenočišča, upravičena in kako dobro so se vlagateljem povrnila. Najbolj se je glede na rezultate vložen denar povrnil vlagateljem v občinah Dobrna, Kranjska Gora in Domžale. Med turistično bolj uveljavljenimi občinami, ki so v zadnjih letih dobile vsaj 100 novih prenočišč, pa se je najbolj izplačalo vlagati v občinah Laško, Bled in Kranj. Preplet vseh teh kazalnikov je pokazal, v katerih občinah najbolje upravljajo svoje turistične zmogljivosti. Na vrhu so se zvrstili Laško, Ribnica na Pohorju, Ljubljana, Maribor in Bled.
