Zima se poslavlja, pomlad pa že kaže svoje čare. Podlegli jim bodo tudi številni motoristi, ki bodo v teh dneh iz zimskega počitka predramili svoje dvokolesnike. Pomlad in poletje pa ne prinašata le užitka adrenalina željnim, ampak tudi večje število nesreč motoristov in kolesarjev. Število teh se v zadnjih letih ni bistveno spremenilo: leta 2014 je bilo v nesrečah udeleženih 615 motoristov, leto pozneje 729 in lani 696. V prometnih nesrečah je lani umrlo 17 motoristov, predlani 26 in leta 2014 24. Motoristi so v prometne nesreče največkrat udeleženi v poletnih mesecih, velikokrat pa gre za hude poškodbe glave in hrbtenice.
Poškodbe so večinoma zelo hude
Zato zdravniki in policisti opozarjajo, naj bodo udeleženci v prometu v pomladnem in poletnem delu leta še posebno previdni, še posebej so ranljivi motoristi in kolesarji. »Poškodbe, ki nastajajo pri motoristih in kolesarjih, so večinoma zelo hude in zajemajo več organskih sistemov. Zato vedno več kolesarjev, motoristov pa že vsa leta, umre na kraju nezgode. Te poškodbe zahtevajo delo več zdravnikih ekip,« je povedal Anže Kristan, vodja urgentnega kirurškega bloka Kirurške klinike UKC Ljubljana, in dodal, da se zato poleti večkrat zgodi, da je gneča na urgenci večja kot sicer. Čeprav marca in aprila vsi motorji še niso v funkciji, je število nesreč v teh dveh mesecih precejšnje. To gre pripisati tudi razmeram na cesti, kjer so še sledi zime, kot so pesek, udarne jame, jutranja poledica in nizke temperature asfalta. Tudi zato policija apelira, naj motoristi in drugi udeleženci v prometu svojo vožnjo prilagodijo razmeram in svojim veščinam, saj prav precenjevanje svojih sposobnosti večkrat pripelje do nesreč.
Tovrstne poškodbe imajo tudi negativni finančni učinek. »Te številke pomenijo, da gre za pet odstotkov vseh poškodovancev, ki jih oskrbi urgentni kirurški blok. To je zanemarljiv delež glede na število drugih pacientov, hkrati pa predstavlja 14 odstotkov izgube kirurške klinike. Zaradi sistema financiranja poškodb prek zavoda za zdravstveno zavarovanje in dopolnilnega zavarovanja z motoristi naredimo približno 1,1 milijona evrov presežka odhodkov nad prihodki,« je povedal poslovni direktor kirurške klinike UKC Ljubljana Matjaž Tavčar. To potrjuje, da gre za poškodbe, ki terjajo hitro ukrepanje več zdravniških ekip. »Izpostavil bi poškodbe glave, ki so prisotne praktično pri polovici težjih poškodovancev. Potem pa še poškodbe prsnega koša, trebuha, hrbtenice in okončin,« je dodal Kristan.
Čelada na glavi je obvezna
Matjaž Leskovar iz sektorja prometne policije je opozoril, da se število hudih nesreč, v katere so vključeni kolesarji, povečuje, medtem ko se število umrlih v zadnjih letih giblje med 13 in 16. »Ugotavljamo, da kolesarji vsaj v večjih središčih ne spoštujejo prometnih pravil, kot bi želeli,« je opozoril in poudaril, da sebe in druge velikokrat spravljajo v nevarnost z agresivno vožnjo, ker ne upoštevajo varnostne razdalje, nepazljivo zavijajo, vozijo v nasprotni smeri, vozijo pod vplivom alkohola… »V veliko primerih ugotavljamo, da so kolesarji vozili pod vplivom alkohola, sploh pri poškodbah glave. Pri motoristih pa so hitrosti večje, zato apeliramo, naj ne uporabljajo le čelade, ampak tud rokavice, kombinezon in škornje. Hitrost naj prilagodijo svojim sposobnostim. Pred začetkom motoristične sezone naj pregledajo tudi svoje motorno kolo in se udeležijo čim več tečajev varne vožnje,« je dodal.
Lani dva motorista, ki sta življenje izgubila na cesti, nista imela čelade na glavi, pri kolesarjih pa je bilo takšnih primerov šest. Policisti še posebno v mestnih središčih opažajo, da kolesarji velikokrat ne nosijo čelade. Ob tem dodajajo, da je zelo pomembno tudi, kako reagirajo drugi vozniki, na primer avtomobilov. Ti naj med vožnjo ne uporabljajo mobilnih telefonov in naj se ne zanašajo le na to, da samo ne bodo krivi v primeru nesreče, ampak naj jo skušajo s primerno reakcijo preprečiti. Čeravno napake na cesti ne naredijo sami, ampak kakšen drug udeleženec.
