Lastnosti, ki jih pripisujemo generacijam, so stereotipne. Lastnosti, ki jih pripisujejo milenijcem, so povrhu še nasprotujoče si. Nekateri nas vidijo kot lene, neučakane, razvajene, arogantne in nemotivirane. Drugi nas imajo za inovativne, učinkovite, vztrajne in strpne. Ne glede na vse pa smo generacija, za katero je pomembno izbrati kariero, ki nas bo veselila in nam omogočala samouresničitev.
Pri tem moramo vedeti, da skupini ljudi, med katerimi je lahko tudi 20 let starostne razlike, težko pripišemo enake lastnosti, še posebno o poklicni ambicioznosti in finančnih pričakovanjih. Razmere na trgu dela se neprestano spreminjajo. Še pred nekaj leti so milenijcem pripisovali splošni optimizem, a raziskava, ki jo je leta 2016 izvedel Deloitte, je pokazala, da ni več tako. Zaradi vedno bolj nestabilnih razmer v svetu – v zadnjem času predvsem zaradi terorističnih napadov, brexita in ameriških predsedniških volitev – se med mladimi širi pesimizem. Še pred letom dni so raziskave kazale, da jih v bližnji prihodnosti veliko načrtuje zamenjavo službe, saj naj bi v iskanju boljših priložnosti v karieri velikokrat zamenjali zaposlitev. S spremenjenimi razmerami v svetu se je tudi ta trend spremenil in danes je milenijcem socialna varnost vse pomembnejša.
Posledica različnih vrednot med generacijami je različno dojemanje sveta, saj starejše generacije pogosto ne sprejemajo družbenega napredka in spremembe označujejo kot slabe. Željo po napredovanju in čim uspešnejši karieri, ki za mnoge pomeni samouresničitev, tiste generacije, ki jim je pomembnejši cilj zaslužiti denar in biti koristen, razumejo kot neučakanost in lenobo. Do vrednot, kot so iskanje višjega smisla v življenju, večje vključevanje staršev v vzgojo otrok in njihovo spodbujanje k čim boljšim dosežkom, je javnost zato pogosto kritična. To pripomore k nastajanju predsodkov do milenijcev, ki se pogosto razširijo na nekatere delodajalce. Za milenijce je zato še težje iskati zaposlitev in graditi uspešno kariero na trgu, ki je že tako v zelo slabem stanju in zaradi pomanjkanja delovnih izkušenj še posebno nenaklonjen mladim iskalcem zaposlitve.
Slabe razmere na trgu dela in odnos družbe ter strah pred neuspehom nas iz potencialno ambicioznih mladih ljudi spreminjajo v pasivne sence, ki se odpovedujejo idealu sledenja svojim sanjam in se odločajo za študij, ki bo verjetno omogočil zaposlitev in dostojno plačo. Ali družba ustvarja novo generacijo ljudi, ki bodo razočarani nad življenjem, ker so nekoč imeli sanje spremeniti svet na bolje, pa so bili zatrti?
